fbpx

[Video] Samo v Rusiji: Visok ruski politik pojasnjuje napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo kot izraz “svetega sovraštva”

Poslanec Dume Boris Černišov pojasni napade na civilno infrastrukturo kot "sveto sovraštvo". (Vir: zajem zaslona, Twitter)

Ko ste že mislili, da ste videli vse, se na spletu pojavi posnetek iz ruskih provladnih (drugih tako ali tako ni) televizijskih kanalov, ki vas prepriča v nasprotno. Tokrat je v znani propagandni oddaji poslanec ruske Dume Boris Černišov pojasnil napade na ukrajinsko infrastrukturo kot izraz “svetega sovraštva”, nato pa nadaljeval z monologom oz. napovedjo, kako namerava Rusija kaznovati Ukrajino, ker se ji ni samovoljno podredila. Tovrstni izbruhi s tem izpričujejo, kako cenena je propaganda, s katero se poneumlja ruski narod, in govori o stanju duha tistih, ki tovrstno propagando kreirajo. 

“Sedeli bodo brez plina, brez svetlobe in brez vsega ostalega. Če je Kijev izbral pot vojnih kriminalcev, morajo zmrzovati in gniti tam …,” je pontificiral Černišov, ob tem pa hote ali nehote razkril rusko vojaško strategijo.

Ruski poslanec v nadaljevanju monologa pojasni, kaj pravzaprav želijo doseči. Cilj je zlomiti duha populaciji, ki bi se zaradi pomanjkanja ogrevanja in elektrike podala na ulice in zahtevala od vlade v Kijevu, da preda vojno in se sprijazni z izgubo ukrajinskega ozemlja. “Navadni ljudje se morajo podati na ulice in doseči konec nacističnega režima Zelenskega,” pove Černišov. Slednji očitno še ni prejel zadnjih komunikacijskih smernic, ki vojne komunikatorje skušajo prepričati, da odslej cilj v Ukrajini ni več denacifikacija, temveč desatanizacija oz. dešaitanizacija (prirejeno za čečenske potrebe). Več o tem lahko preberete v članku z naslovom Nihče v resnici ni nasedel zgodbi o “denacifikaciji” Ukrajine, zato ima Kremelj novo floskulo – “desatanizacijo”

Malo verjeten razplet dogodkov
Takšen razplet dogodkov je malo verjeten. Podpora nadaljevanju vojne brez pogajanj je namreč visoka. Tudi sicer ima taktika ustrahovanja “na daljavo” majhen učinek. O tem pričajo številni zgodovinski precedensi, najbolj poznano je verjetno nemško bombardiranje Londona med drugo svetovno vojno. Kljub veliki materialni škodi in številnim izgubljenim življenjem se je morala in motivacija za boj še povečala. Podoben pojav spremljamo v Ukrajini.

Gal Kovač