[Video] Švedska distopija: No-go območja zaradi pomanjkanja prisotnosti policije začela najemati varnostnike

Zaradi pomanjkanja policistov, nekatere mestne četrti želijo najeti varnostnike, ki bodo skrbeli za varnost v no-go conah (vir: twitter)

Zaradi pomanjkanja policistov so mestne oblasti v Söderhamn bile primorane zaradi zagotavljanja varnosti v no-go območjih najeti varnostnike. Podobne ukrepe uvajajo tudi drugje na Švedskem. A varnostna podjetja ne nasedajo obljubam o velikih denarjih. Medtem pa je švedska vlada zapravila že 204 milijone evrov za boj proti segregaciji med migranti.

Zgledu mestne skupnosti v Söderhamnu so sledile tudi nekatere druge mestne skupnosti v Stockholmu. Varnostnike, ki bodo patruljirali po nevarnih ulicah na severu Stockholma so najele mestne skupnosti Tensta, Järva, Rinkeby, in Husby.

Denar za varnostnike je prispevala lokalna oblast, najem uslug varnostnih podjetij, pa naj bi švedske davkoplačevalce stal okoli 6,5 milijonov evrov. “[Varnostniki] bi lahko pomagali policiji in pomagali zmanjšati preprodajo droge,” meni svetnik za socialno varnost Erik Slottner iz vrst krščanski demokratov.

Nihče ne želi varovati no-go območij
Pred letom dni nazaj so lokalne oblasti v Järvi po pisanju Voice of Europe določene predele omenjene mestne četrti označile za tako imenovana “LOV 3” območja, kar pomeni, da lahko varnostna podjetja v njih sodelujejo s policisti. A navkljub temu, da je bil sklep sprejet, številni še naprej dvomijo v učinkovitost takšnih ukrepov.

V Järvi so pred tem skušali rešiti problem kriminala z izboljšanjem javne razsvetljave ter inštalacijo zvočnikov v bližini vrtcev, ki predvajajo glasne zvoke z namenom, da bi pregnali preprodajalce droge stran.

A samo dovoljenje za sodelovanje s policijo še nič ne pomeni. Že leta 2017 so oblasti v Husbyju, ki spada pod sosesko Rinkeby-Kista v Stockholmu, skušale najeti varnostnike za patruljiranje po centru no-go cone. Toda nobeno podjetje ni želelo sprejeti pogodbe.

Več kot 200 milijonov evrov za boj proti segregaciji med migranti
Poleg denarja, ki bo šel za varnostna podjetja za patruljiranje po no-go območjih, pa je po drugi strani švedska vlada zapravila skoraj 204 milijonov evrov za boj proti “segregaciji” v migrantskih skupnostih po državi.

Ivan Šokić