Zaradi pojava novih sevov koronavirusa je Evropska komisija predlagala uvedbo nove kategorije tako imenovanih “temno rdečih” območij, kjer naj bi bila močno odsvetovana vsa nenujna potovanja. Voditelji držav članic EU so se medtem zavezali h kar najhitrejšemu možnemu cepljenju, kar je odvisno od dostopnosti in distribucije certificiranih cepiv.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo predlog za uvedbo nove kategorije najbolj tveganih tako imenovanih “temno rdečih” epidemioloških območij podrobneje predstavljen v ponedeljek, 25. januarja 2021. Nova oznaka, ki je posledica širjenja britanskega seva covid-19 po državah EU naj bi pomenila obvezno testiranje pred odhodom iz države oziroma karanteno ob prihodu. Ravno tako bodo v temno rdečih epidemioloških območjih močno odsvetovana vsa nenujna potovanja.
Po mnenju von der Leynove je razlikovanje med svetlo in temno rdečimi epidemiološkimi območji nujno za “ohranitev odprtih mej”. Po trditvah predsednice EK je Evropa navkljub razlikam med posameznimi deli, v glavnem eno, rdeče epidemiološko območje.
Voditelji držav članic EU so se medtem na prvem letošnjem zasedanju na daljavo v petek, 22. januarja 2021 strinjali da pojav novih sevov koronavirusa zahteva ohranitev ali okrepitev omejitvenih ukrepov. To vključuje omejitve nenujnih potovanj, spremljanje mutacij virusa, okrepitev genomskega sekvenciranja za lažje prepoznavanje virusa in pospešitev cepljenja, je pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Potrebno povečati stopnjo genomskega sekvenciranja pozitivnih testov na covid-19
Kar se tiče genomskega sekvenciranja je EK države članice pozvala naj povečajo trenutni delež analiziranja pozitivnih testov na covid-19 s trenutnega manj kot enega odstotka na najmanj pet, ali raje kar deset odstotkov vseh pozitivnih testov. Trenutni delež naj ne bi zadoščal za prepoznavanje razvoja sevov virusa in pojava novih mutacij, poroča STA.
Voditelji in voditeljice EU so se zavezali h kar najhitrejšemu možnemu cepljenju, kar je odvisno od dostopnosti in distribucije certificiranih cepiv. @JJansaSDS @antoniocostapm @eucopresident pic.twitter.com/wTnkVnCVub
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 21, 2021
Evropska komisija je ravno tako predlagala, da se do poletja cepi najmanj 70 odstotkov odraslih, do marca pa najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev. V Sloveniji je interes za cepljenje proti covidu-19 veliko. Do srede, 20 januarja 2021je po podatkih NIJZ bilo cepljenih 47.931 ljudi, kar predstavlja 2,3 odstotka prebivalstva.
Do poletja 70-odstotna precepljenost
Premier Janez Janša je nedavno povedal, da ima Slovenija za leto 2021 naročenih in odobrenih 2,75 milijona odmerkov cepiva podjetij Pfizer BioNTech, ter še 470 tisoč doz cepiva Moderne, ki so že bila odobrena s strani EU. Poleg tega je naročenih še 1,4 milijona doz cepiva podjetja AstraZeneca, čez milijon odmerkov cepiva podjetja CureVac in 940 tisoč doz cepiva podjetja Janssen, ki pa za zdaj še čakajo na odobritev s strani EU. S temi količinami naj bi se še do poletja zagotovila 70-odstotna precepljenost prebivalstva.
Predsednik vlade @JJansaSDS je danes sodeloval na videozasedanju članov in članic Evropskega sveta. Evropski voditelji in voditeljice so izmenjali najboljše prakse v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli za omejitev koronavirusa in razpravljali o obetih za prihodnje tedne. pic.twitter.com/HDFXa4Jb3G
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 21, 2021
Zaradi širjenja proizvodnje pri Pfizer BioNTechu je bilo ta teden dobavljenih 92 odstotkov naročenih količin cepiva. Kakor je v sredo, 20. januarja 2021 povedala dr. Marta Grgič Vitek pa bo tako tudi naslednji teden. Slovenija predstavlja 0,49 odstotka prebivalstva EU, v skladu s tem pa prejme tudi tolikšno število doz cepiva, ki je bilo naročeno znotraj skupne evropske dobavne sheme.
Pomoč državam tretjega sveta
Za konec so pri Evropski komisiji države članice EU pozvali k skupnemu pristopu glede potrdil o cepljenju, ki naj bo pripravljen še do konca januarja 2021. A to je šele začetek razprave, prvotno pa je mišljena razprava zgolj o zdravstvenem vidiku. Zatem bodo na vrsto prišla vprašanja o zagotavljanju spoštovanja pravic tistih, ki dostopa do cepiva nimajo ter alternative za tiste, ki se iz “objektivnih razlogov ne morejo cepiti.”
EK si ravno tako želi, da bi se vzpostavil mehanizem, ki bi omogočil delitev rezerviranih 2,3 milijarde odmerkov cepiv s partnerskimi državami. Poudarek naj bi bil na “Zahodnem Balkanu, vzhodnih in južnih sosedah ter Afriki.”
Ivan Šokić