Protesti tako imenovanih rumenih jopičev, ki v Franciji potekajo že od sredine prejšnjega meseca, so se v preteklem tednu močno zaostrili. V soboto se je protestov po vsej državi udeležilo okrog 136 tisoč ljudi, od tega 10 tisoč v Parizu. Val je sprožen. Kakšna bo prihodnost Evrope v prihodnjih letih, tudi v luči podpisane marakeške deklaracije, sta komentirala nekdanji ustavni sodnik in sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič ter dolgoletni diplomat in bivši predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Ernest Petrič.
Zgodilo se je nekaj neverjetnega: francoski predsednik Emmanuel Macron se je po treh tednih hudih nemirov, v katerih je bila prizadeta vsa država, še posebej pa glavno mesto, sestal z ministri, predstavniki strank, lokalnih oblasti, gospodarstva in sindikalisti, da bi poskušali najti izhod iz verjetno najhujše krize, v kateri se je znašla Francija po revoluciji. Politični analitiki s previdnostjo predvidevajo, da bo predsednik še bolj popustil, saj sta njegova več kot nespametna reforma ter okoljska politika gospodarstvu povzročili vrtoglavo visoko škodo. “Če bi uvedli davke na premoženje, bi nas to lahko oslabilo v trenutku, ko ustvarjamo nova delovna mesta v vseh sektorjih, vendar pa bosta vlada in parlament morala narediti še več, da bi ustavila nepravične prednosti za nekatere davčne utaje. Direktor francoskega podjetja mora svoje davke plačati v Franciji, kakor tudi tuja podjetja, ki poslujejo v Franciji,” je povedal Macron in tako prekinil dolgotrajen molk, ki je trajal od njegove vrnitve iz Argentine.
S povišanjem minimalne plače za 100 evrov mesečno je Macron neposredno zavrnil izjavo ministrice za delo, ki je izjavila, da to ne pride v poštev, saj bi mnoga, predvsem majhna podjetja morala svoja vrata zapreti, povišanje pa bi vodilo k podražitvam. Prav tako je razveljavil višje socialne prispevke za upokojence z višjimi pokojninami, ki je bilo zelo nepriljubljeno. Predsednikov nastop je bil začuda bolj umirjen in ponižen, saj je dejal, da se zaveda, da so nekatere izmed njegovih izjav povzročile nelagodje med navadnimi Francozi, s katerimi si želi spet najti stik. Macron, ki je sprva igral na karto trdnega politika, ki mu ulica nikakor ne bo narekovala, je uvidel, da se mu je zgodilo prav to, čemur se je skušal izogniti: ulica. Vprašanje je, kako dolgo bodo Francozi to nonšalantno držo še prenašali.
Boštjan M. Zupančič izpostavlja pomen francoske tradicije, poleg tega pa je pojasnil, zakaj slovenska ustava predsedniku omogoča tako malo pristojnosti
Boštjan M. Zupančič je pojasnil, zakaj je v Franciji trajalo tako dolgo, preden so se ljudje podali na ulice: “Francija ima revolucionarno tradicijo, kar se je zgodilo 14. julija 1789 – padec Bastilje –, je po mojem zaznamovalo psihološko in socialno podobo Francije kot celote. To ni stvar nekega temperamenta, videli smo te proteste tudi v Chemnitzu v Nemčiji, v Angliji jih ne vidimo dosti, a Francozi imajo takšno tradicijo. Tretja stvar pa je Macron sam, ki je bil izredno zaničevalen, surov, žaljiv do Francozov, glede česar so bili ljudje nekaj časa tiho. Potem so bile tiste scene s paradami ponosa pred Elizejsko palačo, z objemanjem črncev v francoski koloniji ipd. – to je za Francoze enostavno žaljivo. Za razliko od nas imajo vse zahodne demokracije spoštovanje do oblasti in spoštovanje do predsednika, to je predsedniški sistem pete republike, ki jo je ustanovil Charles de Gaulle. Ima pač pooblastila, ki jih naš predsednik nima, ker so tisti, ki so pisali ustavo v Podvinu, vedeli, da bo za predsednika izvoljen Milan Kučan, ki mu niso želeli podeliti pooblastil.”
Petrič izpostavil, da Francija v marsikaterem pogledu močno zaostaja, za npr. Nemčijo
Proteste, za katere je bila kaplja čez rob povečanje cen goriva, je strokovnjak dr. Ernest Petrič pojasnil takole: “To je huda kriza, ne samo za čas Macrona, pač pa tudi širše. Vzroki za to so verjetno kompleksni, vendar je sprožilec vedno eden. Včasih je tak sprožilec lahko tak, nepomemben na pogled, kot so na primer višje trošarine na bencin. A ko se to sproži in je neka družba kot večina evropskih družb, Francija pa morda še posebej obremenjena s celo vrsto problemov, tak sprožilec učinkuje zelo, zelo močno. Francija je trenutno v hudi krizi.” Voditelj Aleksander Pozvek je Petriča vprašal po posebnostih Francije, ki jih je pojasnil sledeče: “To je velika entiteta, to je država z zelo osveščenim prebivalstvom, ki pa ima tudi veliko problemov. Na nek način v marsikaterem pogledu zaostaja, tudi v socialnem pogledu je močno obremenjena: socialni problemi tam so v primerjavi s kakšno drugo državo veliki, Nemčijo na primer. Močno je obremenjena tudi s težavami, ki so posledica migracij, in se je v zadnjih desetletjih močno spremenila. Francije, kot smo jo nekoč poznali, ni več.”
Gosta sta v studiu povedala še veliko več, vabljeni k ogledu!
J. Ž.