Vse več evropskih držav se zaradi ruske invazije na Ukrajino in Putinovih vojnih zločinov, zlasti v Buči pri Kijevu, odloča za izgon ruskih diplomatov. Že v ponedeljek so takšno odločitev sprejele Litva, Nemčija in Francija, z današnjim dnem pa tudi Italija, Danska in Švedska. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je danes na zagovor poklicalo veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova. Izrazilo je najostrejši protest in zgroženost ob pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih mestih, ki jih je po osvoboditvi izpod okupacije ruskih agresorskih sil razkrila primerjava objavljenih satelitskih in drugih posnetkov. Slovenija bo s partnericami in zaveznicami v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem storila vse, da bodo storilci odgovarjali za te grozljive zločine.
Ministrstvo za zunanje zadeve je ruskega veleposlanika tudi obvestilo o odločitvi, da se v skladu z 11. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih zmanjša število diplomatskega in administrativno-tehničnega osebja veleposlaništva Ruske federacije. Omenjena določba daje državi sprejemnici možnost, da od tujega diplomatsko-konzularnega predstavništva zahteva prilagoditev števila osebja v mejah tistega, kar je zanjo razumno in običajno glede na okoliščine in razmere v državi sprejemnici ter potrebe zadevnega diplomatskega predstavništva. V tem smislu se je Republika Slovenija odločila, da število članov diplomatske misije Ruske federacije uskladi s številom članov diplomatske misije Republike Slovenije v Moskvi.
Zunanje ministrstvo republike Litve je včeraj ruskemu veleposlaniku predalo ukaz, da mora oditi iz države. Prav tako je bilo odrejeno zaprtje konzulata Ruske federacije v Klaipedi ob Baltiku. Novico je za javnost sporočil tamkajšnji minister za zunanje zadeve Gabrielius Landsbergis. Odločitev je bila sprejeta kot posledica invazije Vladimirja Putina v Ukrajino, predvsem pa zaradi okrutnosti ruskih zločinov v Buči, predmestju Kijeva, poroča STA. Litovski minister za zunanje zadeve pa je ob tem še sporočil, da se bo v kratkem iz Moskve v domovino vrnil tudi njihov diplomatski predstavnik. Obenem so na zunanjem ministrstvu izrekli podporo Ukrajini in pozvali, da se vojna grozodejstva razišče. Prepričani so, da je ruska surovost presegla vsa načela civiliziranega sveta. O svoji odločitvi je Litva obvestila tudi partnerje v EU in Natu in jih pozvala k podobnemu ravnanju. Tudi Latvija je ob tej priložnosti napovedala krčenje diplomatskih odnosov z Rusko federacijo, vendar podrobnosti še niso znane.
Za izgon 30 ruskih diplomatskih zastopnikov pa se je odločila tudi Italija, kar je naznanil tudi tamkajšnji minister za zunanje zadeve Luigi Di Maio. Na takšen način želijo zagotoviti nacionalno varnost. Njihova odločitev je bila sprejeta soglasno s partnerji iz EU in zveze Nato. Italija je ruski napad na Ukrajino ob tem razglasila za neupravičen. In tudi Danska želi z izgonom 15 diplomatov Ruske federacije dati jasno vedeti, da je vohunjenje zanje povsem nesprejemljivo. Uradni Koebenhavn pa je obsodil tudi rusko okrutnost nad civilisti v ukrajinski Buči. Diplomatskih odnosov z Rusijo pa zaenkrat še ne nameravajo prekiniti.
Domen Mezeg