“2019 je bilo dobro leto. ‘Kultura dobrodošlice’ je obrodila obilne sadove, bolj kot kadar koli prej. Od januarja do novembra lani je bilo za dojenčke, katerih starši so se priselili iz Sirije, Afganistana ali Afrike, vloženih 29.325 prošenj za azil,” piše nemški spletni portal achgut.com.
Omenjeni nemški portal s sedežem v Berlinu tudi piše, da nobeden od teh otrok ni bil starejši od enega leta. “Vsi so bili rojeni v Nemčiji in so tu zaprosili za azil. Njihov delež v skupnem številu prosilcev za azil se je povečal za dva odstotka, z 19,9 odstotka v prejšnjem letu na zdajšnjih 22 odstotkov. Od leta 2012 zdaj kar 100.099 otrok, rojenih v Nemčiji, ki so zaprosili za azil v Zvezni republiki Nemčiji, živi tu – in zaradi odprtja mej leta 2015 ta trend narašča.”
Razlogi za takšno stanje
“Razlogov za to vam ni treba iskati daleč,” je prepričan avtor omenjenega prispevka Thomas Rietzshchel, “saj v nemškem azilnem sistemu vsaka prošnja poveča možnost priznanja oziroma statusa zakonitega bivanja“. “Če mladoletni osebi priznano, da ima pravico do azila, je običajno dovoljeno tudi staršem živeti v državi. Višja nataliteta prišlekov je dodatno dejstvo, da je Nemčija vse bolj država izvora ljudi, ki tukaj zaprosijo za azil. Toda prosilci za azil, rojeni v Nemčiji, so le obroben vidik, ko gre za vprašanje, kaj povzroča visoko rodnost v muslimanskih vzporednih svetovih naše družbe. Celo nemška političarka iz stranke Zveze 90/Zeleni Katrin Göring-Eckardt si tega morda ni predstavljala, ko se je jeseni 2015 veselila: “Ljudi nenadoma dobivamo kot darila,” je prepričan Rietzshchel.
Posledice notranje migracije
Prav tako je avtor prepričan, da bo “prej ali slej ‘baby boom’ vernikov omogočil množično bazo, ki jo ti potrebujejo za dosego politične moči, tudi brez novih milijonov prišlekov v Evropo oziroma Nemčijo“. “Ta populacija, zavarovana s pomočjo socialne države, nabrekne kot kvašena pogača. Čim več se jih rodi, več denarja doda država.” Rietzshchel doda preprost primer izračuna. “Tako kot verska preobleka tudi številčnost otrok pri muslimankah razkriva, kako so družine povezane s tradicionalnimi običaji in kako se zavzemajo za njihovo širjenje.” Avtor prispevka pri tem ugotavlja, da nič, kar si nemški politiki radi predstavljajo kot ‘integracijo’, ni tako preprosto in se komaj kaj spreminja v tej smeri.
Se je Merklova zavedela?
“Ne vemo, ali je Angela Merkel na to pomislila, ko nas je prosila, da pritok ljudi iz arabskega sveta pozdravimo kot ‘kulturno obogatitev’. A če je res, da ko kanclerka reče, da stvari vedno premisli vnaprej, bi se morala tega zavedati. To bi pomenilo, da bi zavestno sprejeli ogromno breme zahodne civilizacije s strani muslimanskega prebivalstva. Ampak to so špekulacije,” pravi avtor prispevka. “Očitno pa je, da so z razglasitvijo ‘kulture dobrodošlice’ priklicali duhove, ki jih je zdaj težko pregnati. Nataliteta se lahko iz leta v leto, iz roda v rod povečuje,” še opozarja avtor omenjenega prispevka Thomas Rietzshchel in dodaja, da “kdor želi, si lahko zatiska oči pred tem, a to ne spremeni statistike“.
Thilo Sarrazin opozarjal
Že leta 2010 pa je zdaj že nekdanji finančni senator mesta Berlina (SPD) in član upravnega odbora nemške zvezne banke Thilo Sarrazin razdelil nemško javnost s knjigo, v kateri je svaril pred nemški družbi neprilagojenimi priseljenci. Spomnimo. Thilo Sarrazin (1945) se je s knjigo “Deutschland schafft sich ab. Wie wir unser Land aufs Spiel setzen” (Nemčija ukinja samo sebe – Kako postavljamo svojo deželo na kocko) zavihtel med najbolje prodajane knjižne avtorje v Nemčiji. Kritiki so ga takrat obtoževali podžiganja rasizma, nasprotna stran pa je trdila, da je končno nekdo izrekel resnico. Objava omenjene knjige je zanj terjala svoj davek, saj je bil 1. oktobra 2011 razrešen kot član upravnega odbora Nemške zvezne banke.
“Nemčija ukinja samo sebe”
Sarrazin se v omenjeni knjigi iz leta 2010 (!) ukvarja s posledicami, ki bi utegnile doleteti Nemčijo zaradi kombinacije znižanja rodnosti, vse bolj številčnega nižjega sloja in priseljevanja iz pretežno muslimanskih dežel. Sarrazin meni, da bi morali Nemci imeti jasna pričakovanja od priseljencev: “Kdor ima legalni status priseljenca, je dobrodošel. Toda od vas pričakujemo, da se naučite jezika, si denar za svoje vzdrževanje in življenje prislužite z delom, imate izobraževalne ambicije pri svojih otrocih, se prilagodite na nemške navade in običaje in čez čas postanete Nemci – če ne vi, potem najpozneje vaši otroci. Če ste muslimanske vere, potem je to v redu, s tem imate enake pravice in obveznosti kot poganski ali katoliški Nemci. Toda ne želimo verskih manjšin. Kdor želi ostati Turk ali Arabec in to želi tudi za svoje otroke, potem je država, iz katere je prišel, primernejša zanj. In tisti, ki ga najbolj zanimajo blagoslovi nemške socialne države, pri nas sploh ni dobrodošel,” je med drugim zapisal v svoji knjigi Nemčija ukinja samo sebe – Kako postavljamo svojo deželo na kocko. Se je Sarrazin zmotil?
Nova knjiga na sodišču
Sarrazin je nato izdal še štiri odmevne knjige. Prav zadnja je povzročila škandal. Poleti 2018 je namreč Sarrazin hotel izdati novo knjigo o nevarnosti islama, izšla pa naj bi – tako kot njegove prejšnje štiri – pod okriljem Deutsche Verlags-Anstalta (DVA), hčerinske družbe založbe Random House. Vendar se je okoli izida približno 450 strani obsegajoče knjige, naslovljene “Feindliche Übernahme – wie der Islam den Fortschritt behindert und die Gesellschaft bedroht” (Sovražni prevzem – kako islam omejuje napredek in ogroža družbo), vnel spor med avtorjem in založnikom. Sicer založniška skupina Random House s sedežem v Münchnu ni del Penguin Random Housa, temveč je v lasti nemške založniške skupine Bartelsmann. Takrat je glavni tiskovni predstavnik DVA Markus Desaga za nemški portal Deutsche Welle dejal, da jim ni uspelo doseči dogovora, primer pa je odromal na deželno sodišče v Münchnu. Njihov namen tako “ni preprečiti izida knjige”, saj ima avtor proste roke, da jo izda pod okriljem katere koli druge založniške hiše. Tiskovni predstavnik ni želel govoriti o podrobnostih spora, dodal je le, da “avtorju in založniku ni uspelo doseči soglasja o času in pogojih objave”. Vendar sam izid Sarrazinove knjige ni bil pod vprašajem, saj je ta kaj hitro našel novega založnika in tako je knjiga že konec avgusta 2018 izšla pod okriljem Finanzbuch Verlaga, založbe, ki je specializirana predvsem za knjige s poslovno in tržno tematiko.
Petra Janša