Za balkanske države lahko to pomeni podobno vojno kot pred dvajsetimi leti

Foto: epa

Še dober mesec nas loči do dneva odločitve. Po njem se morda ne bo zgodilo nič, morda pa se bo spremenilo vse. 23. junija Britanci ne bodo odločali le o svoji usodi, pač pa tudi o usodi celotne Evropske unije ter tudi o usodi Slovenije. ”Izstop iz EU bi bila tragedija ne samo za Veliko Britanijo, pač pa tudi za celotno Evropo in posledično tudi za celoten svet,” je jasen evropski poslanec Charles Tannock. Pa je res vse tako dramatično?

Ideja o samostojni Veliki Britaniji, neodvisni in zunaj Evropske unije, ni pravzaprav sploh nič novega. Že leta 1957 Velika Britanija ni bila v krogu šestih držav, ki so podpisale Rimsko pogodbo in ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost. O predlogu je najprej odločala na referendumu, kjer so volivci z nekaj več kot 67 odstotki glasov predlog potrdili in Velika Britanija je lahko postala del skupnosti, ki je bila neposredna predhodnica kasnejše Evropske unije.

Tudi danes Britanci s posebnim stažem v EU
Njihov položaj v Evropski uniji je tudi danes nekoliko drugačen od drugih držav članic. ”Glede na našo ugodno pozicijo v EU smo na nek način že polovično izven EU. Nismo namreč člani schengna, nismo člani evroobmočja, ne sodelujemo v skupni azilni politiki. Lahko rečemo, da smo vzeli najboljše od obeh svetov,” pojasnjuje evropski poslanec britanskih konservativcev Charles Tannock.

Pozivi k izstopu Velike Britanije iz Evropske unije se pojavljajo že nekaj let. Leta 2012 je premier David Cameron že zavrnil možnost referenduma, pod novimi pritiski pa je letos javnost želel pomiriti z novim dogovorom med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, po katerem bi imeli Britanci napram drugim državam še več privilegijev. Pri tem se je dotaknil predvsem problema ekonomskih migracij, finančne neodvisnosti in pa možnosti uveljavitve nekakšnega mehanizma veta na zakonodajo Evropske unije.

”Če oni rečejo 23. junija ne, je 24. junija torej konec. To pomeni, da se bodo morale tudi evropske strukture popolnoma prilagoditi novim razmeram – od proračunskih do kadrovskih in tako naprej. Mislim, da bomo poleti torej kar precej delali tudi v Evropskem parlamentu, zato ker se moramo pripraviti tako za scenarij A kot za scenarij B,” meni evropski poslanec Milan Zver.

Starejši na problem gledajo skozi oči 2. svetovne vojne
Dogovor Camerona pa javnosti ni pomiril in, kot so kritiki dejali že takoj, samesa statusa Velike Britanije ni veliko spremenil. Odločitev je tako padla – Britanci gredo na referendum. 23. junija bodo odgovarjali na vprašanje: ”Ali mora Velika Britanija ostati članica Evropske unije ali mora Evropsko unijo zapustiti?” Javnomnenjske raziskave napovedujejo tesen izid, po mnenju Tannocka pa bo imela največji vpliv prav volilna udeležba.

Charles Tannock (foto: Nova24TV)

Charles Tannock (foto: Nova24TV)

”Vemo, da starejši ljudje, stari 65 let ali več, na ta referendum še vedno gledajo skozi oči 2. svetovne vojne. Na način, da Nemci nadzorujejo Evropsko unijo in mi ne želimo biti del tega,” pojasnjuje Tannock, ki dodaja, da so starejši ljudje veliko bolj evroskeptični.  ”Mlajši ljudje so veliko bolj odprti do Evropske unije. Če bo nizka volilna udeležba, pri čemer bo večina volivcev, ki so navadno bolj motivirani za volitve, starejših, se Brexit lahko zgodi. Če pa nam uspe zmobilizirati večje število ljudi, predvsem mlajših, študentov, potem si lahko obetamo obstanek,” je napovedal britanski poslanec v evropskem parlamentu.

Glavni razlogi za Brexit? Finance in priseljenci
Kaj pa so pravzaprav glavne stvari, ki Britance tako motijo, da bi zaradi njih odšli iz EU? Napravično se jim zdi, da v evropski proračun plačujejo mnogo več, kot iz njega dobijo. V lanskem letu so namreč v EU vplačali dobrih 13 milijard funtov, iz proračuna pa so dobili le 4,5 milijarde funtov. Njihovo neto vplačilo v proračun Evropske unije tako znaša kar 8,5 milijard funtov.

Odkar so del Evropske unije, morajo Britanci spoštovati skupno evropsko zakonodajo, eno izmed štirih temeljnih načel Evropske unije pa je tudi prost pretok delovne sile. V Veliko Britanijo tako trumoma prihajajo državljani vzhodne Evrope ter tam iščejo službo. Skoraj milijon ljudi iz vzhodne Evrope, Bolgarije in Romunije je namreč v zadnjih letih migriralo v Veliko Britanijo.

Seveda, zagovorniki Brexita večinoma govorijo o evropskih priseljencih, a realnost je taka, da je približno dve tretjini vseh priseljencev v zadnjih 20 letih prišlo iz ne-evropskih držav, iz Afrike ali Azije, a govorijo zgolj o evropskih migrantih. Moram pa povedati, da so migranti iz Evrope k naši ekonomiji prispevali veliko korist. Trdo so delali, plačevali so davke, so mlajši, v boljši formi in manj obremenjujejo naš zdravstveni sistem. 

Charles Tannock, evropski poslanec iz vrst konservativcev

Brexit kot veliko tveganje za Veliko Britanijo in Evropo
A kot opozarjajo mnogi, zgolj izstop iz EU ne bi rešil vseh težav. Poleg britanskega premierja Camerona obstanek Britancev v EU podpira tako ameriški predsednik Barack Obama kot tudi večji del evropske javnosti. Med njimi je tudi že omenjeni evropski poslanec Charles Tannock. ”Mislim, da je Brexit ogromen korak v temo, veliko tveganje za naše gospodarstvo, saj ne bomo imeli avtomatskega dostopa do enotnega trga. Hkrati opozarjam tudi na varnostni vidik. Če odidemo iz Evropske unije, ne bomo avtomatsko del držav, ki imajo dostop do podatkovnih baz s prstnimi odtisi in DNK-vzorci in ne bomo avtomatsko del zbirk podatkov o potnikih, kar lahko pomeni nevarnost,” pojasnjuje Tannock.

Tannock je opozoril, da ne gre le za posledice za Veliko Britanijo, pač pa tudi za EU. Z izstopom iz EU bi dali namreč Britanci tudi drugim državam članicam, v katerih je viden porast populizma in ekstremnega nacionalizma, zelo očiten primer delovanja. ”Morda se bodo pričeli dogajati tudi drugi referendumi in morda bo celotna evropska skupina pričela razpadati,” je za naš portal povedal Tannock.

”Predvsem me skrbi za balkanski del Evrope. Kaj bo to pomenilo za njih, predvsem sedaj, ko vidimo močno, agresivno obnašanje Rusije. Glede na vse, kar se danes v tem delu dogaja, si ne želimo ponovne destabilizacije tega območja in morda ponovne vojne kot pred dvajsetimi leti,” je morebiten izstop Velike Britanije iz Evropske unije komentiral Tannock.
Kampanja v Veliki Britaniji je v polnem teku (foto: epa)

Kampanja v Veliki Britaniji je v polnem teku (foto: epa)

Izgubljena delovna mesta za idejo o imperialni Veliki Britaniji
Velka Britanija v Evropi namreč ni le majhna, neopazna državica, ampak še vedno velja za eno od svetovnih velesil, pozitivne učinke Evropske unije pa lahko prebivalci vidijo tudi zelo praktično. ”Mislim, da bi vse to zavrgli za nič. Nihče od tistih, ki zagovarjajo Brexit, ne ponuja dobrega alternativnega modela. Vse, kar oni vidijo, je le nekakšna ideja iz 19. stoletja o imperialni Veliki Britaniji, o popolni suverenosti, kjer bi lahko vse kontrolirali doma. Če mene vprašate, je to navaden mit. V sodobnem povezanem svetu je to nemogoče,” je jasen Tannock.

Cena Brexita bi bila gromozanska, opozarja Tannock. Velika Britanija bi z Brexitom lahko izgubila veliko delovnih mest, okoli 3 milijone kar direktno, saj je približno toliko britanskih delovnih mest neposredno povezanih z Evropsko unijo. ”Jaz sem prepričan, pa tudi prve ocene kažejo, da bo Velika Britanija s tem precej izgubila. Predvsem svojo gospodarsko-finančno pozicijo, izgubila bo enoten, pol milijarde evrov vreden evropski trg, ZDA pa so ji že vnaprej povedale, da ne bodo takoj priskočile na pomoč s kakšnim novim, dodatnim prostotrgovinskim sporazumom, ki naj bi nadomestil izpad TTIP,” meni tudi Milan Zver.

Evropa mora imeti več spoštovanja in razumevanja do različnosti držav
Kot opozarja Tannock, Evropska unija še zdaleč ni popolna, a obstaja vseeno tudi vmesna pot. ”Sem veliko večji pristaš sodelovanja in določanja meja naše suverenosti. Evropa mora imeti več spoštovanja in razumevanja do različnosti naših držav in prebivalcev,” dodaja evropski poslanec.

A zadnjo besedo bodo imeli tudi tokrat volivci. Trenutne javnomnenjske raziskave kažejo, da je med poloma za in proti izstopu Velike Britanije iz EU le nekaj odstotkov razlike. Na usodo Britancev, Evropske unije in tudi Slovenije bomo torej morali počakati še dober mesec dni.

Maruša Gorišek, Anja Dangubič