Čeprav nihče v Bruslju noče naglas priznati, Viktor Orban zmaguje v migracijski razpravi, Madžarska pa predstavlja svetel branik Evrope, kot jo za zdaj še poznamo.
Viktor Orban, madžarski predsednik vlade, v nekaterih evropskih prestolnicah velja za zloveščega glede svoje protimigrantske retorike in zaradi nasprotovanja politiki EU o selitvi migrantov ter zaradi mnenja o gradnji mejne ograje. Če pa smo pozorni, vidimo, da vsa politika, ki so jo sprejeli od krize leta 2015, očitno kaže, da je Orbanova bitka za ohranitev t. i. evropske Evrope nekako prevladala in da ukrepi in spopadanje z migrantsko krizo na Madžarskem lahko predstavljajo zgled tako posameznim državam članicam kot EU kot celoti.
Ljudi, ki nimajo pravice do bivanja v Evropi, je treba vrniti v države izvora
Eden izmed Orbanovih najpomembnejših govorov je bil na 28. poletnem univerzitetnem kampu Bálványos. Takrat je Orban povedal, da kultura migrantov nasprotuje kulturi Evropejcev in da obe ne moreta živeti v sožitju. Meni, da množične migracije niso rešitev za ekonomsko krizo. Migrante kot novo delovno silo uvažajo države, kot je na primer Nemčija. Takšno početje pa je v svojem govoru primerjal s človekom, ujetim na samotnem otoku, ki pije morsko vodo, da bi se odžejal. “To je prav tako voda, vendar se problem nato poveča.”
Tudi luksemburški politik in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker trdi, da učinkoviteje ščitijo zunanje evropske meje. “Ko gre za vračanje: ljudi, ki nimajo pravice do bivanja v Evropi, je treba vrniti v države izvora,” je dejal Juncker. “Nihče ne bo priznal, vendar Orbanova načela prevladujejo,” je dejal visoki uradnik EU. Nemška kanclerka Angela Merkel se je septembra 2015 srečala s krutimi političnimi težavami, potem ko se je odločila sprejeti več sto tisoč migrantov, zatem so številni evropski voditelji spremenili svoje mnenje in se postopoma prilagajali.
Vodstvo EU je še vedno zavezano politiki odprtosti
S pomočjo Orbana in z drugimi vzhodnoevropskimi voditelji, ki se upirajo obvezni politiki preseljevanja, so se voditelji EU lažje dogovorili o povečanju nadzora nad zunanjimi mejami, ki se je v minulih letih poslabšalo. Ne glede na vse pa je vodstvo EU še vedno ostalo zavezano politiki odprtosti in zlasti spodbujanju zakonite migracije ali, kot je poudaril Juncker v svojem govoru, “Evropa je in mora ostati celina solidarnosti, kjer lahko tisti, ki pobegnejo iz preganjanja, poiščejo zatočišče“. A zadnji meseci in leta so pokazali, da nenadzorovane nezakonite migracije na staro celino prinašajo grozote terorizma in vedno večje nemire, saj ne gre za begunce, temveč za ekonomske nezakonite migrante, med katerimi se skrivajo tudi teroristi. Zato lahko le upamo, da bo vodstvo EU tudi srečala pamet in bodo sledili dobrim praksam držav Višegrajske skupine, zlasti naše sosede Madžarske.
D. Š.