“Ukrajina trenutno ne more začeti ofenzive,” je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. To je pojasnil z dejstvom, da Kijev čaka na dostavo tankov, artilerije in ameriških MLRS. “Ne moremo še sprožiti protiofenzive. Brez tankov, artilerije in ameriških večcevnih raketnih lansirnikov HIMARS ne moremo poslati naših pogumnih vojakov na prve črte,” je dejal in opozoril tudi na resno pomanjkanje streliva ter poudaril, da Kijev trenutno čaka na dobave partnerjev.
Ko se je Volodimir Zelenski v intervjuju dotaknil možnosti obnovitve mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, je ocenil, da za to niso oblikovani prav nobeni pogoji. Poleg tega je dejal, da je skeptičen glede mirovnega načrta, ki ga predlaga Kitajska. “Od Kitajske nismo prejeli nobenih ponudb za posredovanje ali organizacijo pogajanj,” je dejal ukrajinski predsednik in dodal, da je Peking po diplomatski poti obvestil o pripravljenosti na srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Ukrajinski vrhovni poveljnik Valerij Zalužni je dejal, da se bitka za Bahmut, ukrajinsko mesto, kjer že mesece potekajo hudi boji, stabilizira. Zahodni uradniki so nedavno ocenili, da je bilo od lanskega poletja v Bahmutu ubitih ali ranjenih med 20 tisoč in 30 tisoč ruskih vojakov. Zalužni je dejal, da ogromni napori ukrajinskih čet zadržujejo Rusijo. Razmere so najtežje na frontnih črtah v smeri Bahmuta, vendar se zaradi ogromnih naporov obrambnih sil razmere stabilizirajo, je na Facebooku sporočil generalpodpolkovnik Zalužni.
V četrtek je Oleksandr Sirski, poveljnik kopenskih sil države, dejal, da so ruske čete “izčrpane” blizu Bakhmuta. Mestni svet Hersona je prebivalce pozval k evakuaciji zaradi nenehnih ruskih napadov in granatiranja. Ruske enote še naprej terorizirajo našo skupnost. Najbolj prizadeta so naselja ob reki Dneper. Zaradi nenehnih napadov je skoraj nemogoče zagotoviti ogrevanje in vodo za meščane, so na Telegramu sporočili iz mestnega sveta. Najboljša možnost, da zaščitite sebe in svoje ljubljene, je evakuacija na varnejša območja, so povedali. Rusija je v 24 urah 74-krat ciljala na dele regije Herson, ki so pod nadzorom ukrajinskih sil. Iz težke artilerije in večcevnih raketometov Grad so izstrelili 423 granat, je povedal guverner Oleksandr Prokudin. V napadih je bila ena oseba ubita. Spomnimo, regija Herson je nenehno izpostavljena ruskemu obstreljevanju, odkar so ukrajinske sile novembra 2022 osvobodile območja na zahodnem bregu reke Dneper.
#Ukraine is currently unable to launch an offensive, said President #Zelenskyy.
He explained this by the fact that #Kyiv is waiting for deliveries of tanks, artillery and US MLRS. pic.twitter.com/CmuOSVDYvR
— NEXTA (@nexta_tv) March 25, 2023
Švedska, Finska, Norveška in Danska so se odločile za začetek delovanja skupne zračne obrambe (250 bojnih letal) za odvračanje Rusije. Nove nordijske zračne obrambne sile bodo enake velikosti kot britanske ali francoske. Glede na sporočilo za javnost finskih letalskih sil bodo države ustvarile integrirano upravljanje, načrtovanje in izvajanje letalskih operacij, prilagodljiv in trajnosten sistem podpore, skupno zavedanje situacije v zraku, skupne dejavnosti usposabljanja in vadbe. Finska, Danska in Norveška bodo v nekaj letih imele ameriška letala F-35. Švedska ima Saabova letala Gripen. Poudarek združenih sil zračne obrambe je širitev in krepitev sodelovanja pri operativnem načrtovanju, predvsem v oddaljenih, severnih delih Finske, Švedske in Norveške. Sodelovanje naj bi se začelo čim prej in tik pred zaključkom pozimi 2024 v povezavi z vajo Nordic Response. “To bo ogromna sila, ki bo delovala kot odvračilni dejavnik za vse napadalce in bo nordijskemu prebivalstvu zagotovila varnost,” je novinarjem povedal generalmajor Rolf Folland, vodja norveških zračnih sil.
BREAKING:
Sweden, Finland, Norway & Denmark have decided to start operating a joint air defense (250 combat aircraft) to deter Russia.
The document was signed by the Air Force commanders of the respective countries, Major Generals Keränen, Wikman, Folland & Dam
(1/?)
🇸🇪🇫🇮🇳🇴🇩🇰 pic.twitter.com/MWj8W0V8I1
— Visegrád 24 (@visegrad24) March 25, 2023
Poljski proizvajalec streliva Dezamet, del državne orožarske skupine Polska Grupa Zbrojeniowa (PGZ), bo znatno povečal svoje proizvodne zmogljivosti za oskrbo Ukrajine s strelivom, ki ga financira Evropska unija, je v soboto dejal poljski premier. Napoved premierja Mateusza Morawieckega prihaja pred načrtovanim obiskom komisarja Evropske komisije za notranji trg Thierryja Bretona v Dezametu v ponedeljek. Sedemnajst držav članic EU in Norveška so se ta teden dogovorile o skupni nabavi streliva za pomoč Ukrajini in obnovitev lastnih zalog, je sporočila Evropska obrambna agencija. Dezamet, ki proizvaja strelivo za topništvo, minomete in metalce granat, je eno od 50 orožarskih podjetij v skupini PGZ. “Ta tovarna lahko računa na nova naročila in sredstva, zagnali bomo nove proizvodne linije v tem podjetju in v drugih za proizvodnjo streliva,” je Morawiecki odgovoril poljskemu radiu RMF na vprašanje novinarjev o Bretonovem obisku tovarne. “Proizvodnjo želimo kar se da hitro večkratno povečati,” je dodal.
Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta, dume, Vjačeslav Volodin je v soboto predlagal prepoved delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Rusiji, potem ko je sodišče izdalo nalog za aretacijo predsednika Vladimirja Putina, ki ga obtožuje vojnih zločinov. Volodin, Putinov zaveznik, je dejal, da bi bilo treba spremeniti rusko zakonodajo, da bi prepovedali kakršno koli dejavnost Mednarodnega kazenskega sodišča v Rusiji, da bi kaznovali tiste, ki so nudili “pomoč in podporo” sodišču. “Treba je razviti spremembe zakonov, ki bi prepovedovali kakršno koli delovanje ICC na ozemlju naše države,” je dejal Volodin v objavi na komunikacijski platformi Telegram. Volodin je dejal, da so ZDA sprejele zakone, ki preprečujejo, da bi njihovim državljanom kdaj sodilo haaško sodišče, in da bi morala Rusija storiti enako. Ruski uradniki so posvarili, da bi vsak poskus aretacije Putina obravnavali kot vojno napoved največji jedrski sili na svetu.
Rusija je v petek obtožila Slovaško, da je s pošiljanjem bojnih letal MiG-29 sovjetske izdelave v Ukrajino kršila dogovor. V skladu s sporazumom, podpisanim leta 1997, naj Slovaška ne bi smela pošiljati letal v drugo državo brez soglasja Rusije, so sporočili iz Zvezne službe za vojaško-tehnično sodelovanje v Moskvi. Ruske oblasti so sporočile, da gre za “sovražno dejanje” in da je Bratislava kršila mednarodne obveznosti iz pogodbe, ki je bila objavljena na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva.
Sara Kovač