fbpx

Zelenski pripravljen na kompromise glede Donbasa in Krima

Judovski komik in ukrajinski predsednik Volodymyr Zelensky (foto: EPA)

Po skoraj dveh tednih od začetka ruske specialne operacije, katere namen naj bi bil “demilitarizacija in denacifikacija” Ukrajine, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal, da si želi dialoga in zavrača ultimate. Ob tem je dodal, da se je pripravljen pogajati glede določenih “kompromisov” glede Ljudskih republik Doneck in Lugansk ter Krima. Ukrajina je že pred dnevi moškim, starim med 18 in 60 let, prepovedala zapustiti državo, Rusija pa je medtem sporočila, da tujih borcev v Ukrajini ne priznava za vojake, kar pomeni, da tujce, ki se borijo na ukrajinski strani v primeru zajetja, ne ščiti mednarodno humanitarno pravo in bodo v najboljšem primeru obravnavani kot zločinci.

Pripravljen sem na dialog. Nismo pripravljeni na kapitulacijo,” je v ponedeljek, 7. marca 2022, v odziv na vprašanje novinarja ABC News o možnosti pristanka na ruske zahteve o priznanju Krima kot dela Rusije in Ljudskih republik Doneck in Lugansk kot neodvisnih držav odvrnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Zelenski je v nadaljevanju tako Doneck kot Lugansk označil za “psevdorepubliki” in ponovil, da sta tako LRD kot LRL “začasno okupirano ozemlje”. Vseeno je ukrajinski predsednik v nadaljevanju povedal, da so se “pripravljeni pogovarjati o tem in poiskati kompromis o tem, kako lahko ta okupirana območja in te republike obstajajo.”

Moškim med 18. in 60. letom prepovedano zapustiti državo
“Kar je pomembno zame je, kako bodo živeli ljudje, ki hočejo biti del Ukrajine,” je dodal Zelenski. Takšnih je po osmih letih vojne na področju Luganska in Donetska bore malo. Zelenski si želi neposrednih pogajanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po mnenju ukrajinskega predsednika mora Putin zgolj začeti dialog. Putin je v zadnjih dveh tednih dal Zelenskemu jasno vedeti, kaj se od njega pričakuje, a ukrajinski predsednik ruske pogoje za mir kategorično zavrača.

Zelenski je zadnja dva tedna pozival Nato, naj vstopi v vojno v Ukrajino, bil kritičen do Zahoda, ker mu ne pomagajo dovolj, prosil kreditorje, da oprostijo ukrajinske dolgove, in vabil prostovoljce, da se pridružijo ukrajinski vojski v boju proti Rusom. Ravno tako je prepovedal zapustiti državo moškim, starim med 18 in 60 let. Rusija je medtem sporočila, da Ženevska konvencija ne velja za tujce, ki se borijo na ukrajinski strani. Rusija jih namreč ne namerava obravnavati kot sovražnih vojakov, ki jih v primeru zajetja ščiti mednarodno humanitarno pravo, temveč kot plačance, ki jih lahko v najboljšem primeru, če pride do zajetja, obravnavajo kot zločince.

Požar v poslopju ukrajinske varnostne službe SBU v Karkovu, 2. 3. 2022, po ruskem raketiranju (Foto: epa)

Rusija od Ukrajine zahteva, da prizna neodvisnost Donetska in Luganska, Krim kot del ruskega ozemlja ter se razglasi za nevtralno državo, ki se ne bo nikoli pridružila Natu. Zadnja zahteva od Ukrajine pomeni tudi spremembo ustave, saj so po majdanski revoluciji leta 2014 priključitev Natu vključili v ukrajinsko ustavo. Doslej so med Rusijo in Ukrajino na teritoriju Belorusije potekali trije krogi mirovnih pogajanj, katerih edini rezultat doslej je odprtje humanitarnih koridorjev iz ukrajinskih mest za civiliste. To in pa usmrtitev Denisa Borisoviča Kireeva, enega od mirovnih pogajalcev, ki ga je domnevno zaradi suma vohunjenja sredi Kijeva vključno s še dvema zaposlenima na ukrajinskem ministrstvu za obrambo Alexejem Ivanovičem in Čibinejem Valerijem Viktorovičem ubila ukrajinska varnostna služba SBU.

Ivan Šokić