fbpx

Žižek opozoril na nevarnosti boja za pravice umetne inteligence: Seksboti so samo stroji

Izumitelj Sergei Santos s svojim seksbotom Samantho (vir: twitter)

Politično korektno moraliziranje je v zadnji instanci zajelo tudi programerje, ki se ukvarjajo z razvojem seksbotov. Zdaj razmišljajo ali bi moral imeti stroj pravico, da na spolni odnos s svojim lastnikom pristane.

V debato se je vključil tudi slovenski filozof Slavoj Žižek, ki je v članku za RT opozoril na vrsto dodatnih zapletov, ki bi jih prineslo podeljevanja nekih arbitrarnih pravic strojem.

Povod vsemu naj bi bilo nezadovoljstvo razstavljalcev seksbota imenovanega Samantha, ki je na festivalu tehnične industrije utrpel poškodbe. Izumitelj Sergi Santos je takrat vztrajal, da je njegova kreacija programirana z umetno inteligenco, ki se odziva na “nežno zapeljevanje” in ne na “barbarsko ravnanje.” Udeleženci festivala so namreč poškodovali robota s prekomernim stiskanjem in grabljenjem.

A kolikor se je Santos pritoževal nad grobostjo nekaterih, je progresivni političnokorektni krog norcev izrabil priložnost za potiskanje pravic za stroje.

Predlagane pravice sledijo predlogom EU
Žižek je tu opozoril na določene zagate. Čeprav so trenutne ideje samo specifična aplikacija predlogov EU pa “vsiljevanje osnovnih “pravic” za UI (umetno inteligenco), ki spadajo v domeno seksbotov za sabo jasno povleče implicitne predpostavke, ki določajo tak način razmišljanja.” Razmišljanje na tak način zanemarja kompleksnosti, ki se skrivajo pod površino takšnega problema, je še dodal.

Sovenski filozof Slavoj Žižek na enem od svojih predavanj 2017 (vir: twitter)

Da je temu res tako, je Žižek pokazal s primerjavo umetne inteligence v videoigrah. Naravnost smešno je namreč trditi, da bi morali ali ne smeli česa početi v igrah zaradi tega kako se glede tega “počutijo” stvar, ki ne obstajajo niti v realnem svetu in so same po sebi samo skupek vnaprej sprogramiranih algoritmov.

Stroj je stroj, ne magični duh
Samo po sebi nima smisla, da bi robot katerega funkcija je spolno zadovoljevanje svojih lastnikov imel vprogramirano arbitrarno možnost reči ne. Kaj sledi, štedilnik, ki se bo prižgal, ko se njemu zljubi? Hladilnik, ki bo hladil, samo kadar njemu paše? Televizor, ki ne bo preskakoval med programi samo kadar je njemu “všeč” program, ki ga posameznik želi gledati?

Dejstvo je, da so stroji stroji in ljudje ljudje. Ponavadi je zdravorazumski odgovor najbolj smiselen odgovor. Kmečka pamet pa se na koncu dneva vedno izkaže za modrost. Kakor je zapisal eden od komentatorjev pod Žižkovim člankom in osvetlil celotno absurdnost debate okoli pravic umetne inteligence: “Seksboti so stroji. Stroji nimajo pravic. Tako da ne, roboti niso upravičeni do pravic. Kaj sledi, me bo moj sesalec tožil ker sem ga vrgel po stopnicah?”

Ivan Šokić