Zunanji minister Anže Logar: O odnosih s Hrvaško je bilo doslej veliko besed, a malo dejanj

Zunanji minister dr. Anže Logar (Foto: STA)

Minister za zunanje zadeve Anže Logar je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela pojasnil, kako je s sodelovanjem z državami višegrajske skupine in kako bi lahko zaprli poglavje s Hrvaško. “Glede odnosov s Hrvaško je bilo v javnosti povedanega preveč. Besed je bilo veliko, temu niso sledila dejanja,” je med drugim dejal.

Glasno reševanje mejnega vprašanja po Logarjevih besedah ni prineslo rezultata. “Niti sodni stroški, ki jih bo krila Slovenija, niso nezanemarljivi. In obravnava na sodišču pozicije Slovenije ni izboljšala,” je dejal. Poudaril je, da je arbitražna odločba jasna. “In naše stališče je, da je treba pravne akte spoštovati. To pogajalsko izhodišče je z naše strani zaprto. Vse drugo je stvar dogovora,” je dejal.

Epidemija novega koronavirusa je postavila odnose na novo izhodišče. “Ne glede na to, kako grozljive so bile težave ob izbruhu epidemije, so sosednje države ob tem dobro in uspešno sodelovale. In to je dobro izhodišče za nadaljevanje pogovorov. Napoved tožbe pa recimo ni dobro izhodišče za pogovore,” meni zunanji minister. Spomnil je, da Hrvaška trenutno predseduje svetu EU. “V času predsedovanja bilateralna vprašanja ne prihajajo na dnevni red. Hkrati je Hrvaška pred volitvami. Mejno vprašanje čaka prihodnjo hrvaško vlado,” je dejal.

Klin v sistem, ki funkcionira
Med drugim je spregovoril o odnosu z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. “Verjamem, da se v tem času v kriznem upravljanju lahko pusti pomemben pečat. Če ga bo sedanji komisar gospod Janez Lenarčič pustil, bo to gotovo dobro tudi za Slovenijo,” je dejal.

Na vprašanje, ali pri njuni komunikaciji to, da se je Lenarčič umestil med komisarje, ki prihajajo iz liberalnega zavezništva, skupine Alde, predstavlja težavo, je Logar odgovoril, da sam tu ne vidi problema. “In mislim, da ga tudi na drugi strani ne bi smelo biti. Zavedati se moramo, da gre za zelo posebne okoliščine. Govorimo o zagotavljanju kritične infrastrukture, kritične opreme. V teh razmerah je zadnja stvar, ki naj komu pade na pamet, da bi se ukvarjal z vprašanjem, kako je kdo politično umeščen,” je dejal.

Ko gledam notranjepolitično situacijo, imam vtis, da se vprašanje zdravja prekomerno politizira – pa ne zato, da bi bilo več ljudi zdravih, ampak zato, da bi se v delovanje sistema, ki očitno funkcionira, zabilo kak klin. Evropska unija, vsaj po mojih izkušnjah, ne funkcionira tako. In dobro je, da ne,” je dodal.

Rok Krajnc