Komunalni prispevek bi se v občini Murska Sobota v prihodnje podražil za 15 odstotkov. Tako je namreč predlagatelj, župan dr. Aleksander Jevšek z občinsko upravo predlagal mestnemu svetu. Svetniška skupina SDS predloga ni podprla in mu je odločno nasprotovala.
Predlog je še sicer “preživel” prvo obravnavo, toda, svetniška skupina SDS je jasno argumentirala, da ni dovolj le argument na podlagi primerjalnega podatka z drugimi mestnimi občinami, ki odmerijo za enako kvadraturo hiše višjega (celotno gradivo na povezavi.
Občina Murska Sobota trenutno nima težav s pritiski zazidave s strani fizičnih oseb (pretežno mladi), niti ne, da bi morala “braniti” parcele zaradi pritiska investitorjev. Svetniki SDS so tako še vedno na stališču, da so ji na prvem mestu prioritete trga dela (zaposlitve) ter zadrževanje mladih in priseljevanje mladih v občino. To pa bo le v primeru, da bodo tudi cene na področju odmere komunalnega prispevka “vabljive”. Ker pravega odgovora tudi na vprašanje ali sedaj občina vzpostavlja komunalno opremo z izgubo (seštevek vseh odmer je nižji od potrebnih sredstev – stroškov, potrebnih za priključitev novih objektov na obstoječo infrastrukturo) ni bilo, je bil to za svetnike SDS dodatni argument.
Predlog je podprl tudi svetnik mag. Marjan Gujt, ki pa je odprl dodatno vprašanje glede odmere komunalnega prispevka pri podjetnikih. Glede obrazložitve t. i. “branjenja parcel” svetniška skupina SDS razmišlja pravilno in je zadela bistvo, kar pove tudi izjava občine Dol pri Ljubljani: “Domnevamo, da je občina takrat z ohranjanjem visokega komunalnega prispevka želela omiliti pritisk priseljevanja ter je hkrati strmela k ohranjanju podeželja in večji samooskrbi. Manj intenzivno priseljevanje pomeni tudi manjši pritisk na gradnjo nove komunalne opreme (ceste, vodovodi, kanalizacija,) in drugih javnih objektov (vrtci, šole,)”
Župan Aleksander Jevšek je sicer branil dvig z nekaterimi argumenti, kot potrebna sredstva pri širjenju poslovnih con ipd., ter recimo, da resni investitorji ne sprašujejo po višini potrebnega plačila komunalnega prispevka, vendar se je do drugega branja izkristaliziralo mnenje svetnikov, da je višino 15 odstotkov potrebno še enkrat vzeti pod drobnogled.