V Civilni iniciativi aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) so na podlagi zbranih dejstev ugotovili, da mandat aktualne vlade Roberta Goloba zaznamujejo politična kadrovanja, pospešeno povečevanje javnega sektorja, visoke nagrade za izbrance ter padec strokovnosti in učinkovitosti državne uprave. Ključno vlogo pri tem naj bi imel spolitizirani Uradniški svet, ki naj bi deloval v interesu aktualne oblasti in ne v skladu s svojo zakonsko vlogo.
V minulih mesecih so se okrepili sumi, da Uradniški svet, ki bi moral skrbeti za depolitizacijo najvišjih uradniških imenovanj, deluje po navodilih vladajočih. Po navedbah virov naj bi brez jasnih strokovnih meril potrjeval kandidate, politično sprejemljive za vlado. Enak vzorec naj bi se kazal tudi pri Uradu RS za nadzor proračuna (UNP), ki bi moral delovati kot varuh zakonite porabe javnih sredstev.
Oslabljen nadzor nad javnimi financami in sporna kadrovanja
UNP je po zakonu zadolžen za nadzor nad porabo državnega proračuna ter evropskih in donatorskih sredstev. Po ocenah poznavalcev razmer je ta urad pod aktualno vlado izgubil svojo samostojnost in učinkovitost, razlogi pa naj bi bili v politizaciji vodstva in pomanjkanju strokovnosti. To naj bi omogočalo netransparentno in tvegano porabo javnega denarja pod okriljem finančnega ministra Klemena Boštjančiča, kljub opozorilom fiskalne stroke in institucij EU.
Direktorico UNP Patricijo Pergar naj bi na položaj pripeljal prav minister Boštjančič, ob podpori predsednika Uradniškega sveta Andreja Verhovnika Maroška. Slednji, sicer zaposlen na URSIKS, naj bi po navedbah virov odkrito poudarjal podporo premierja Goloba. Isti kader se pojavlja tudi v drugih spornih primerih kadrovanja. Težko si je torej predstavljati neodvisnost sveta, če proračun nadzirajo kar nastavljenci politikov.
Imenovanje Pergarjeve kljub strokovnim pomislekom
Posebna natečajna komisija je pri izbiri Patricije Pergar zapisala, da je pri strokovnem znanju in razumevanju poslanstva funkcije prepričala le na spodnji meji ustreznosti. Kljub temu jo je Uradniški svet izbral za direktorico UNP. Viri trdijo, da so se v izbor aktivno vmešavali politični akterji, kar dodatno meče senco dvoma na zakonitost postopka.
Uradniški svet je Pergarjevi pripisal kvalifikacijo preizkušenega državnega notranjega revizorja, čeprav ni vpisana v uradni imenik imetnikov tega naziva.
Nepravilnost ni bila popravljena niti z njene strani. Medtem ko UNP ni ukrepal v primeru afere Litijska in nezakonite prerazporeditve proračunskih sredstev, je sprožil postopke proti notranji revizorki Suzani Hötzl, ki je na nepravilnosti prva opozorila.
Za Pergerjevo je bilo na koncu ugotovljeno, da ustreza vsem pogojem:
Uradniši svet postal razvpit od imenovanju bivšega prvega policista Jušića
Javnost je Uradniški svet podrobneje spoznala ob nezakonitem imenovanju nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jušića. Upravno sodišče RS je odločilo, da je bilo imenovanje nezakonito, KPK pa je zaznala korupcijska tveganja. Postopek naj bi potekal pod pritiskom politike, Uradniški svet pa naj bi temu sledil. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je bila vložena tudi kazenska ovadba.
CI ADSS zahteva neodvisen zunanji nadzor
Glede na razkrite okoliščine civilna iniciativa zahteva neodvisen zunanji nadzor nad delovanjem Uradniškega sveta in pregled postopka imenovanja direktorice UNP. Napovedana je tudi pobuda Komisiji za preprečevanje korupcije, da primer celovito preuči z vidika zakonitosti, preglednosti in integritete.
Pergarjeva pomembna akterka afere Litijska 51
Spomnimo, Pergarjeva je v aferi Litijska 51 igrala pomembno vlogo vladne “čistilke”. Po tem, ko sta tako notranja revizija kot revizija Računskega sodišča ugotovili, da je bil denar za nakup stavbe na Litijski 51 zagotovljen nezakonito iz proračunske rezerve, so politični akterji posla naročili še dodatne revizije – tudi revizijo notranje revizije. Ta poteza je bila po mnenju poznavalcev namenjena predvsem razvrednotenju ugotovitev, ki so bremenile bivšo ministrico Dominiko Švarc Pipan, finančnega ministra Klemena Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba.
Ključno vlogo pri tem ima zgoraj omenjeni Urad RS za nadzor proračuna, ki ga vodi Pergarjeva. Urad, ki do afere Litijska v javnosti skoraj ni bil prisoten, je prevzel revizijo notranje revizije prav na zahtevo tistih, ki jih ugotovitve najbolj obremenjujejo. Prvi, še neformalni izsledki revizije so bili še isti dan posredovani izbranim medijem, kar kaže na usklajeno politično delovanje.
Namesto nadzora nad ministrom za finance in njegovim resorjem – kjer so bile sprejete ključne odločitve o nakupu stavbe – je Pergarjeva sprožila postopek proti notranji revizorki Suzani Hötzl, ki je na nezakonitosti prva opozorila.
Po ugotovitvah urada naj bi notranja revizija vsebovala več procesnih in metodoloških pomanjkljivosti. Med očitki so izpostavili, da bivši ministrici Dominiki Švarc Pipan pred objavo ugotovitev ne bi bila omogočena ustrezna možnost izjave, da naj bi bila revizija pripravljena pristransko ter da posamezne ugotovitve ne bi bile dovolj podprte z dokumentacijo. Urad je notranji reviziji očital tudi domnevno preseganje pooblastil in nestrokovno interpretacijo finančnih in pravnih podlag.
Poročilo urada pod vodstvom Pergarjeve se je tako usmerilo v obravnavo oblike in postopkov notranje revizije, ne pa v presojo ključnega vprašanja – se pravi zakonitosti zagotovitve sredstev iz proračunske rezerve, ki sta jo kot sporno že ugotovila notranja revizija in Računsko sodišče RS.
Posebej odmevno je bilo dejstvo, da so bili osnutki ugotovitev urada še pred uradno zaključitvijo posredovani izbranim levičarskim medijem, ki so jih predstavili kot dokončno diskreditacijo notranje revizije. To je še dodatno okrepilo očitke, da revizija pod vodstvom Pergarjeve ni bila izvedena z namenom krepitve zakonitosti in nadzora nad porabo javnih sredstev, temveč kot instrument politične relativizacije že potrjenih nepravilnosti.
Hötzlova je v obsežnem odzivu očitke urada argumentirano zavrnila in opozorila, da je bila revizija naročena na neposredno pobudo Boštjančiča, kar pomeni poseg v neodvisnost notranjega revidiranja in sum navzkrižja interesov. Po njenem mnenju gre za organiziran poskus političnega vplivanja na strokovne ugotovitve in utišanja neprijetnih dejstev.
I. K.