Zaradi ustanovitve petih novih ministrstev, s čemer smo dobili eno najobsežnejših vlad v zgodovini države in v Evropi, je vlada parlamentu danes predlagala rebalans letošnjega državnega proračuna, da bi ta nova in tudi vsa preurejena ministrstva dobila denar za svoje delo. Iz vlade so sporočili, da bodo prihodki po teh spremenjenih načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Načrtujejo 2,94 milijarde evrov primanjkljaja ali 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Spremembe finančnih načrtov za letošnje leto so iz vlade pojasnili tako: “Vlada je letos reorganizirala državno upravo. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, je vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna.”
Stroškov, ki jih dodatno pomenijo novi ministri, njihovi sekretarji, direktorati in vse službe, v sporočilu za javnost ne prikazujejo posebej, bo pa to morda mogoče deloma ugotoviti iz predloga spremembe proračuna, ko bo v parlamentu.
O predlaganem rebalansu so iz vlade bolj podrobno sporočili:
“Trenutno veljavni proračun je pripravljen na podlagi jesenske gospodarske napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter ocene prihodkov za leto 2022, ob pripravi rebalansa pa so upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz pomladanske gospodarske napovedi za leto 2023 in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine, pri čemer je padec prihodkov iz naslova dohodnine, ki pripada državnemu poračunu, posledica dogovora Vlade RS z združenji občin, s čimer je bila povprečnina zvišana na 700 evrov za leti 2023 in 2024. Nižji prihodki od jesenske napovedi bodo tudi iz davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), kar je posledica nižjega poračuna DDPO za leto 2022, ki ga je FURS izračunal na podlagi oddanih obračunov DDPO za leto 2022. In nenazadnje nižji prihodki iz proračuna Evropske unije, pri čemer gre le za spremembo dinamike prihodkov iz naslova perspektive 2014-2020 (zadržanje 167 mio do leta 2025) in perspektive 2021-27, ne pa za izgubo sredstev. Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oziroma 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato je vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižala je tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa je znižala tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Načrtovani primanjkljaj je glede na sprejeti proračun tako nižji za 376 milijonov evrov in znaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada se zaveda, da bodo prihodnje leto znova v veljavi fiskalna pravila, zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem.”
Peter Jančič, Spletni časopis