Da so lani v letu trojnih volitev za prevzem oblasti stavili na vse in se močno zadolžili s posojili, je razvidno iz finančnih poročil strank, ki nam vladajo. Največ, skoraj 1,2 milijona evrov posojil je najelo Gibanje Svoboda Roberta Goloba, 620.000 evrov SD Tanje Fajon, ki je bilančno zašla v zgodovini države v doslej največji minus sploh: več kot 1,3 milijona evrov. 163.450 evrov posojil je najela NSi Mateja Tonina. 80.000 Levica Luke Meseca. Nič pa SDS Janeza Janše.
Večino vsega denarja stranke zberejo z državnimi donacijami, a te so odvisne od rezultat prejšnjih državnih in lokalnih volitev, zato lahko z dotacijami lahko stroške resnih kampanj plačajo le velike stranke. Kar je, denimo, SDS. Po lanskih volitvah je takšna stranka tudi Gibanje Svoboda. Vse ostale stranke so manjše in so morale v volilnem letu za resne kampanje aktivirati mreže svojih podpornikov, ki so jim podarjali denar in tudi sicer pomagali. S prispevki je največ denarja zbrala SD Tanje Fajon. Skoraj pol milijona evrov. Ali kar 420.286 evrov več kot leto pred tem, ko ni bilo trojnih volitev in še trojnega referenduma.
Podatki za lansko leto objavljenih bilanc poslovanja za vse stranke so takšni:
Stranke morajo razkriti donatorje, ki so prispevali več kot plačo. SD je razkrila 16 donatorjev, ki so prispevali 42.089 evrov. Razkrili so, kdo jim je podaril manj kot desetino vseh prispevkov. Največ so prispevali Luka Najdenov 3.800 evrov, Dejan Židan 3.516 evrov, Jani Prednik 3.270 evrov, Soniboj Knežak 3.171 evrov, Dejan Prešiček 3.092 evrov. Na spisku se s 2 2.800 evri pojavi tudi Tanja Fajon in z 2.000 evri neuspešni predsedniški kandidat evropski poslanec Milan Brglez. Da so preživeli volilno leto, so v SD najeli še 600.000 evrov posojil pri Delavski hranilnici, po deset tisoč evrov pa sta SD posodila Jan Škoberne in Jernej Neubauer.
Na drugem mestu po zbranih prispevkih posameznikov je bila lani NSi, ki jih je v primerjavi z letom prej dobila 287.859 evrov več. Razkrili so devet donatorjev, ki so prispevali 31.995 evrov. Največ, 6.100 evrov Matjaž Gerden, Slavko Žižek 5.746 evrov, Anton Guzej 4.170 evrov, Valentin Hajdinjak 3.880 evrov … Med razkritimi donatorji je nekdanja predsednica Ljudmila Novak s 3.480 evri. Celotni spisek je takšen:
Nsi je še 63.450 evrov zbrala s posojili posameznikov. Največ so posodili Hančič Damjan 17.000 evrov, Jože Hočevar 9.000 evrov in Anton Iskra 7.500 evrov. Še dodatnih sto tisoč evrov so si sposodili od Delavske hranilnice.
SDS, ki je bila po zbranih prispevkih daleč pred drugimi v letu 2021, je lani končala na tretjem mestu, zbrali so 316.649 evrov ali 37.504 več kot leto pred tem. Razkrili so 12 donatorjev, ki so prispevali 64.475 evrov. Razkrili so višji delež darovalcev kot SD in NSi. Največ so prispevali Vida Hace 14.900 evrov, Robert Rozič 13.000 evrov in Franc Vrčkovnik 9.985 evrov. Celotni spisek donatorjev je takšen:
Dodatnih posojil v volilnem letu SDS ni najemala. Jih je pa za krepko več kot milijonov evrov najelo Gibanje Svoboda. Kar milijon in sto tisoč evrov so najeli pri Deželni banki Slovenije (DBS), še 40.000 pa pri Delavski hranilnici. Največje posojilo za 750.000 evrov je pri DBS najeto za dve leti z obrestno mero 2,75 odstotka. Od posameznikov je Gibanje Svoboda zbralo še za 32.000 evrov posojil. Največ so posodili Marjan Šarec 10.000 evrov, Janja Zorman Macura 10.000 evrov, Klemen Grošelj 9.000 evrov in Irena Joveva 3.000 evrov. Prostovoljnih prispevkov je Gibanje Svoboda zbralo za 302.577 evrov, razkrili so 19 donatorjev, ki so skupaj prispevali 102.547 evrov. Največ, po 15.000 evrov, so primaknili Robert Golob, Otmar Zorn in Andrej Ribič. Sledita Danilo Hovnik s 12.000 in Jože Godec s 10.000. Celotni spisek je takšen:
Posojilo Marjana Šarca so prijavili tako:
Med strankami v parlamentu je s prostovoljnimi prispevki najmanj zbrala Levica Luke Meseca, ki pa je vsoto v primerjavi z letom prej tudi več kot podeseterila. S prostovoljnimi prispevki so zbrali 37.079 evrov, razkrili pa niso niti enega donatorja. Med vsemi strankami v tem delu poslujejo najmanj transparentno. So pa razkrili, da so najeli za 80.000 evrov posojil pri Delavski hranilnici. Daljše posojilo je za 50.000 evrov, ki ga morajo vrniti v dveh letih, dobili so ga z 2,8-odstotno obrestno mero.
Peter Jančič, Spletni časopis