Nika Podakar, generalna sekretarka Gibanja Svoboda, je sprožila peticijo za prepoved kandidiranja za javne funkcije posameznikom, obsojenim za kazniva dejanja. Trdi, da bo to očistilo slovensko politiko, vendar njen poziv vzbuja dvome. V državi, ki je daleč od idealne pravne države, z bližajočimi se volitvami leta 2026, kjer je priljubljenost vlade majava, se to “dejanje” zdi bolj politična taktika kot iskrena reforma.
Njihov predlog prihaja v času, ko je na slovenski pravni sistem pogosto vplivala politika. Izstopa afera Patria, v kateri se je Janez Janša iz Slovenske demokratske stranke (SDS) leta 2013 soočil z močno kritiziranim pregonom, ki ga je kasneje razveljavilo ustavno sodišče. Nekateri novo akcijo ocenjujejo kot poskus njegove diskreditacije in izraz strahu Golobove stranke.
Podakarjeva je v svoji objavi na Facebooku zapisala: “Danes smo sprožili akcijo! Kriminalec naj ne bo politik!”
Če bi imela Slovenija močan in nepristranski pravni sistem, bi imela njena ideja morda večjo težo. Vendar pa je verodostojnost spodkopana z vplivom Gibanja Svoboda in njenih zaveznikov na sodišča in državne institucije. Dejstvo, da njena mati Darja Šlibar vodi Specializirano državno tožilstvo RS, le še povečuje zaskrbljenost nad morebitnim navzkrižjem interesov.
Ustavna pravica biti izvoljen
Ta predlog se dotika temeljne demokratične pravice. 43. člen slovenske ustave zagotavlja, da lahko vsak državljan, starejši od 18 let, voli in kandidira za funkcijo, in določa: “Volilna pravica je splošna in enaka.” Ta pravica zagotavlja, da lahko državljani oblikujejo prihodnost svoje države. Vendar bi načrt Nike Podakar lahko ljudi diskvalificiral zaradi manjših prekrškov, kot je prometni prekršek, kar bi odprlo vrata zlorabam proti političnim tekmecem. Peticija po mnenju mnogih odmeva pretekla prizadevanja za marginalizacijo Janeza Janše in zgolj novo obliko “antijanšizma”.
Propaganda ali resnična reforma?
Odločitev stranke Gibanje Svoboda, da namesto predloga zakona zbira podpise, je nenavadna. Z 41 sedeži v državnem zboru – največjo enostrankarsko večino v zgodovini Slovenije – bi stranka lahko ukrepala neposredno. Izbira peticije nakazuje na publiciteto za zbiranje podpornikov in oblikovanje javnega mnenja, zlasti ker se bližajo volitve leta 2026 in podpora upada.
Nedavni referendum o pokojninah umetnikov, ki je bil zavrnjen zaradi nizke udeležbe, je razkril ranljivost vlade. Javno nezadovoljstvo z vodstvom Roberta Goloba narašča, vlada pa se tega očitno zelo dobro zaveda.
A. H.