Ko je postalo jasno, da se je bodoča ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić zlagala javnosti, se je zganil celoten aparat pod kontrolo oblasti. Navajanje izobrazbe, ki je nima, tako na spletni strani Državnega zbora kot tudi na uradni dokumentaciji DVK, je bila na RTV predstavljena kot “napaka”, odgovornost za to “administrativno napako” pa je prevzela kar celotna stranka.
Tako so Svobodnjaki odgovorili javnosti: “Ob pripravi in vložitvi kandidatnih list za državnozborske volitve je bila marca 2022 pri izobrazbi kandidatke Mateje Čalušić storjena administrativna napaka, za kar odgovornost v celoti prevzema stranka. Napako smo, kjer smo to lahko storili, popravili, jo obžalujemo in se zanjo opravičujemo.”
Da je šlo pravzaprav le za administrativno napako, je prepričana tudi poslanka, bodoča ministrica: “Izobrazba ni pogoj za položaj, ki ga opravljam, in tudi ni vplivala na to, da sem leta 2022 kandidirala za poslanko. Nenazadnje pa je tudi iz mojega javno objavljenega diplomskega dela jasno razvidno, v okviru katerega študija sem pridobila izobrazbo. Zato mi je neizmerno žal, da je prišlo do te neželene administrativne napake.”
Številnih vidnih predstavnikov slovenske javnosti pa razlaga stranke in bodoče ministrice ni prepričala. Politični komentator Miran Videtič je na Facebooku porogljivo zapisal: “Ko svobodni ljudje skupaj poprimejo za težko penkalo in skupaj izpolnijo zapleten formular! Juheeej! #pajdaši”
Videtičevo razmišljanje se nanaša na dejstvo, da je takrat še kandidatka za poslanko sama izpolnila ali vsaj podpisala uradni dokument, na katerem je zapisana očitna laž.
Proces pranja zunanje podobe premierjeve izbranke za ministrico je komentiral tudi poslanec SDS Žan Mahnič, ki je izpostavil nekatere luknje v pojasnilih Gibanja Svoboda in stranke.
Vse plitkejši bazen svobodnjakov
Zadnja svobodnjaška afera pa ima še dodatno plast. Razkriva namreč, kako zelo majhen je kadrovski bazen Gibanja Svoboda. Časi, ko so bili bolj ali manj perspektivni kadri, kot je denimo trenutna ministrica za digitalizacijo, bili voljni zamenjati stranko, da bi zasedli najvišje funkcije v državi, so minili. Predsedniku vlade so tako na voljo le še kadri, ki so eksplicitni podporniki ali člani stranke. To pojasni izbiro dveh šibkih kandidatov za ministra, najprej Vojka Adamiča, nato pa poslanke Mateje Čalušić.
Zato tudi ne čudi, da predsednik vlade ostaja pri svoji izbiri, čeprav bi razkritje lažnega navajanja izobrazbe moralo zadostovati za začetek ponovnega iskanja kandidata za ministra. Zelo verjetno je, da nihče drug ne želi sesti za krmilo ladje, ki se nezadržno potaplja.
Ž. K.