Mariborski kriminalisti so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo proti uslužbencu državne banke, ki ga sumijo zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Banko naj bi oškodoval za 8 milijonov evrov. Zaradi pomoči pri tem dejanju so ovadili še dve osebi.
Na Policijski upravi Maribor identitete ovadenih ne razkrivajo, prav tako tudi ne ostalih podrobnosti glede vpletenih v očitana kazniva dejanja. Neuradno gre za projekte, povezane s Športnim centrom Pohorje. Po neuradnih informacijah Večera naj bi kazensko ovadili nekdanjega direktorja poslovnega centra NLB za velika podjetja Albina Turka, trenutno sicer direktorja Mariborskih lekarn, zaradi pomoči pri kaznivem dejanju pa nekdanjega direktorja ŠC Pohorje Draga Rataja in uslužbenko NLB Marinko Sagadin.
Zloraba položaja in pridobitev protipravne premoženjske koristi
Kot so pojasnili policisti, je osumljena oseba kaznivo dejanje storila s tem, ko je v letih 2009 in 2010 pri kreditiranju izgradnje infrastrukturnega projekta, katerega investitor je bilo podjetje iz Maribora, zlorabila svoj položaj in dano zaupanje glede razpolaganja s premoženjem banke in njenimi koristmi z namenom, da podjetju pridobi veliko protipravno premoženjsko korist.
Banko oškodovali za 8 milijonov evrov
Osumljena oseba je bila v banki odgovorna za pripravo in spremljanje naložbe v okviru finančnih storitev banke, vendar ni izvajala potrebnega nadzora nad postopki odobravanja naložbe, ni nadzirala priprave in izvedbe ustreznih mehanizmov njenega zavarovanja ter izpolnjevanja pogodbenih zavez med banko in komitentom.
S takšnim ravnanjem odgovorna oseba ni opravila svojih dolžnosti glede razpolaganja s premoženjem banke, ki je v državni lasti, s čimer je banki povzročila premoženjsko škodo v višini najmanj osmih milijonov evrov, so še pojasnili na PU Maribor.
Turk: Krivi smo samo uslužbenci NLB, ki smo izvajali sprejete odločitve kreditnih odborov
Turk se je odzval na ovadbo in v pisni izjavi zapisal, da je glede na serijo ovadb, ki jih je vložila policija zoper njega in druge nižje rangirane uslužbence NLB, jasno nakazana smer za iskanje krivcev za največjo bančno luknjo v zgodovini države.
“Krivi naj bi bili tisti, ampak očitno samo na NLB, ki smo izvajali sprejete odločitve kreditnih odborov, katerih član nikoli nisem bil, kakor tudi sprejete odločitve takratne uprave NLB,” je zapisal Turk.
Zadnjo besedo pri razjasnitvi odgovornosti bo imela sodna veja oblasti, Turk pa upa, da sojenja ne bodo potekala na zaprtih sejah za javnost, saj tako obstaja tveganje, da slovenska javnost nikoli ne bo izvedela, na kakšen način in v kakšnih okoliščinah je prišlo do bančne luknje.
N. K., STA