Tako ministrstvo za javno upravo financira politične akcije NVO-jev

Datum:

V četrtek, 7. 9. 2023, je potekel rok za prijavo na javni razpis za sofinanciranje razvoja nevladnih organizacij. Razpis je bil in ostaja sporen, saj v popolavnem obdobju namenja milijone za razvoj nevladnih organizacij. Denar bi se veliko bolj smotrno potrošil za sanacijo nastale škode. Besedilo razpisa pa hkrati razkriva, kako poteka financiranje ustvarjalcev javnega mnenja. 

Spomnimo, ko smo ministrico za javno upravo vprašali o tem, ali nameravajo preusmeriti sredstva za razvoj nevladnih organizacij v sanacijo poplav, smo prejeli naslednji odgovor: “Predmetnega javnega razpisa ne bomo preklicali, ravno nasprotno, krepitev nevladnih in prostovoljskih organizacij v vseh slovenskih regijah je nujno potrebna” in še, da bodo nevladne organizacije v prihajajočem obdobju odigrale pomembno vlogo “tudi pri pomoči ljudem na terenu in odpravi škode zaradi nedavnih poplav. Razpis za podporno okolje namreč naslavlja tudi mrežo za prostovoljstvo; prispevek prostovoljk in prostovoljcev pa je v takšnih izjemnih razmerah neprecenljiv, kar te dni dokazujejo denimo humanitarne organizacije, ki so vse tudi nevladne organizacije.”

A kot smo razkrili v preteklih pisanjih, je prostovoljstvo le obroben cilj razpisa. Sredstva bodo podeljena predvsem za namene še tesnejšega spajanja vladnega in nevladnega sektorja, krepitev politične vloge NVO-jev in povečevanje njihove prepoznavnosti v družbi. Razpis ima tri vsebinske sklope. Sklop A bo namenjen financiranju horizontalne mreže nevladnih organizacij, sklop B sofinanciranju dvanajstih regionalnih stičišč in sofinanciranju mreže za prostovoljstvo.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Povečevanje digitalnega dometa NVO-jev
Najprej pojasnilo, kaj so pravzaprav horizontalne mreže ali regionalna stičišča. Opredeljuje jih zakon o nevladnih organizacijah. Gre za nevladne organizacije, v okviru katere se združuje več različnih nevladnih organizacij. Horizontalne mreže združujejo nevladne organizacije na državni ravni, regionalna stičišča pa združujejo nevladne organizacije na ravni regij, kot jih določa zakonodaja. Primer horizontalne mreže je denimo Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS, ki ga vodi Goran Forbici, novi predsednik sveta zavoda RTV Slovenija. Primer regionalnih organizacij je dostopen TUKAJ.

Razpisna dokumentacija za vse tri sklope navaja specifične cilje in merila, po katerih bo lahko ministrstvo presojalo, ali so nevladniki izpolnili pričakovanja. Čisto vsi sklopi imajo med pričakovanimi rezultati navedeno povečanje javnega odtisa. Pri sklopu B je kot pričakovan rezultat navedeno “ciljno informirane NVO – identificirane priložnosti za naslavljanje lokalnih potreb in izvajanje zagovorništva na lokalni/regionalni ravni”, kot kazalnik učinka pa “ohranitev ali povečanje števila naročnikov in sledilcev na medije, ki jih organizacija uporablja glede informiranja o lokalnih/regijskih ali nacionalnih priložnostih za naslavljanje družbenih izzivov/potreb in izvajanja zagovorništva.” Da so nevladne organizacije dosegle večje število ljudi, bodo morale dokazovati s spletnimi orodji. Predložiti bodo morale “Izpis podatkov uporabnikov z orodji za preverjanje (npr. Google Analytics). Potrebno navesti izhodiščno stanje in ob koncu.” Sklop A in C uporabljata podobne dikcije.

Financiranje političnih akcij
Posebej zanimivo je opredeljeno, kako bo potekalo preverjanje in financiranje političnih akcij. Sklop B pod četrto točko kot pričakovani rezultat navaja: “Izveden učinkovit in uspešen proces zagovorništva za dosego potrebnih sprememb lokalnih/regionalnih politik z namenom naslavljanja potreb v skupnosti”, kot kazalnik učinka pa “št. izvedenih procesov zagovorništva za spremembo politik (to je spremembo predpisov in aktualnih pristopov v praksi) na lokalni in regionalni ravni po izbranih občinah”. Sklop A in C uporabljata podobne dikcije. 

Celotna dokumentacija je na voljo – TUKAJ.

Zakaj so nevladniki preveč utrujeni, ko je na oblasti levica
Tako se izrisujejo obrisi financiranja nevladnih organizacij. Država financira povečevanje njihovega javnega dosega in ustvarja okolje, v katerem nevladne organizacije tekmujejo v tem, koliko različnih predpisov ali postopkov je bilo spremenjenih zaradi njihovega delovanja. Nevladne organizacije se v tovrstnem okolju v najboljšem primeru spreminjajo v podaljške oblasti oz. v nekakšne vladne agencije za kreiranje in utrjevanje javnega mnenja. Kritika oblasti preprosto ni v interesu organizacij, ki se zanašajo na državna sredstva. V najslabšem primeru ugotovimo, da so bile številne od nevladnih organizacij to le v imenu, saj so bile že v izhodišču ustanovljene kot podaljšek političnih strank ali (leve) specifične politične opcije.

Filip Muki Dobranić (Foto: Twitter)

Kar tudi pojasni, zakaj NVO-ji napolnijo središče Ljubljane, ko je na oblasti desna politična opcija, in zakaj izginejo, ko se oblasti ponovno polasti levica. Kot je pojasnil znani nevladnik Filip Dobranič, so tedaj enostavno preveč utrujeni in morajo paziti, da ne “izgorijo”. Več o tem TUKAJ.

Kdaj drugič pa o tem, kako je proliferacija nevladnih organizacij začela izkrivljati demokratičen proces.

Žiga Korsika

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tina Gaber kljub Golobovim zagotovilom promovirala drago restavracijo

Spremljevalka predsednika vlade Tina Gaber je pričela znova oglaševati...