Partizani so svoje izživljanje izvajali tudi nad vsemi tistimi, za katere so ocenili, da jim predstavljajo grožnjo. Njihova žrtev je bil tako tudi profesor Anton Oven, ki so ga pred 75 leti odpeljali v gozd v Beli krajini, za njim pa je nato izginila vsaka sled.
Vendar pa je kasneje vaška straža njegovo truplo odkrila na Brezovi rebri. Partizani so ga sicer prišli iskat na dom 15. maja 1942, ubili pa so ga štiri dni kasneje. Njegovo truplo so našli tik pred božičnimi prazniki, pokopali pa so ga v Semiču.
“Pošteni ljudje so komunistom napoti”
Profesorja Ovna so sicer poznali kot agilnega, idealnega slovenskega kulturnega delavca. V medvojnem časniku je bilo zapisano, da “nikdar in nikjer ni iskal sebičnih ciljev, temveč le koristi naroda in ljudstva. Bil je živahne, vedre narave, do vsakega dobrodušen in prijazen, a v delu nesebičen in žilav. Sovraštva ni poznal; nasprotno, njegovo toplo srce je bilo za vsakogar, kdor je bil pošten in narodu zvest. Svojim dijakom pa je bil ljubezniv svetovalec in pravi tovariš. Ti ga bodo močno pogrešali.” Zato je nerazumljivo, zakaj so ga partizani ubili. “Kaj bi vi vprašali, čemu, saj so ravno pošteni, idealni ljudje komunistom napoti, prav take hočejo iztrebiti iz našega naroda. A jih ne bodo, kajti prav njegova mučeniška smrt daje ljudem nove pobude za še večjo vztrajnost v borbi”.
Marjanca Scheicher