Čeprav naj bi zdravstvo Golobovi vladi predstavljalo prioriteto, zdravstvo še ni bilo tako nedostopno, kot je sedaj. Namesto da bi v slogi s stroko iskali ustrezne rešitve, so šli v oblikovanje novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pa bo po mnenju zdravnikov prispevala k slabitvi javnega zdravstvenega sistema. Trenutno smo že priča akutnemu pomanjkanju radiologov, odhajajo pa tudi plastični kirurgi, ne delujejo pa niti CT aparati.
Dušan Keber iz Glasu ljudstva v najnovejšem zapisu na Dnevniku kritizira kritike predloga novega zakona, ker ti opozarjajo, da bo ločevanje javnega in zasebnega prispevalo k odhodu javnih zdravnikov v zasebno zdravstvo, kar pa bo dodatno podaljšalo čakalne dobe, ki so sicer že tako daljše, odkar so pred več kot dvema letoma nastopili mandat. “Če imaš trdno mnenje, še posebej, če je utemeljeno na mržnji ali ideološki zaslepljenosti, so dejstva nepomembna. Trditev, da se število zdravstvenih storitev v zadnjih letih ni povečalo, je napačna oz. laž,” je v zvezi z navedbami Kebra na družabnem omrežju X izpostavil dr. Rok Ravnikar.
Ravnikar je pojasnil, da se je samo v osnovnem zdravstvu “od 2013 do 2022 število obiskov izbranih osebnih zdravnikov povečalo za 4 milijone! Ali kar za 35 %!” “Pri dveh milijonih prebivalcev in približno 1300 ambulantah v osnovnem zdravstvu. Si sploh lahko to predstavljamo?” je še dodal jasno in v znak potrditve svoji navedbi pripel še tabelo.
Število obiskov pri izbranih osebnih zdravnikih 2013 – 2022. pic.twitter.com/LumDkTkOSQ
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) November 4, 2024
Takšna je realnost
“Joj, koliko bizarnosti vidi D. Keber iz svojega paralelnega vesolja! Ampak veste, kaj: pa koga briga, kaj si misli Keber? Ukvarjajmo se raje s pomembnimi stvarmi: danes izvem, da se tudi ekipa plastične kirurgije zmanjša na zgolj dva kirurga,” je izpostavil zdravnik dr. Federico V. Potočnik in dodal zgovoren ključnik – eksodus.
Da je situacija daleč od dobre, opozarja tudi zdravnik dr. Matija Ambrož. “Keber se sprašuje, če vsi sam’ mal’ fejkamo. Jaz pa prejšnji teden dobim mail, da v najbližji bolnici s 24-urnim nevrologom ni radiologa, ki bi odčital CT glave, in danes, da je v regionalni bolnici CT aparat do nadaljnjega nedelujoč, naj paciente pošiljam drugam. Imamo še rezerve …”
Zaposleni izgubljajo voljo in energijo
V nedavnem podkastu Številke na MMC je o zdravniškem delu med drugim zgovorno spregovoril kirurg prof. dr. Uroš Ahčan. “Zdi se, da smo zdravstveni delavci zaradi vseh negativnih zapisov, ki že mejijo na sovražni govor, izgubili ogromno etičnega pogona, ki smo ga imeli in na katerem je kot gorivo temeljil zdravstveni sistem,” je med drugim izpostavil in dodal, da so zadnje “desetletje ali dva delali v zelo neurejenih razmerah, v slabih pogojih, imeli so slabo organizacijo, ampak ljubezen do poklica in dela, pozitivni odzivi ljudi in pacientov so jih spodbujali, da so delali dobro.”
“V zadnjih letih pa se zdi, če lahko spet potegnem vzporednico s športom, kot da bi igrali na tujem, razmočenem igrišču, z osmimi igralci proti enajstim, sodnik bi sodil proti nam, vsi gledalci bi ves čas samo žvižgali,” so besede, s katerimi je orisal stanje in dodal, da vse skupaj postane moteče in boleče. “Izgubita se volja in energija, zato vse pogosteje vidimo tudi te odločitve, da ljudje preprosto ne zmorejo več in odidejo.”
Zaradi vsega navedenega ne čudi, da je nezadovoljstvo nad aktualno vlado tolikšno. Sam premier je namreč s figo v žepu obljubljal, da bo zdravstvena reforma, ki se bo začela izvajati 1. januarja 2024, prinesla večjo dostopnost, krajše čakalne vrste, a je danes zdravstveni sistem bistveno manj dostopen, več ljudi pa brez osebnega zdravnika.
Ž. N.