Prepiranje glede letnega dodatka za upokojence je bolj predstava za javnost in napenjanje mišic koalicijskih strank kot posledica resnične skrbi za dobrobit upokojencev. Če ne bi bilo tako, potem bi se šest koalicijskih vodij za zaprtimi vrati in na podlagi analize, ki bi jo pripravilo ministrstvo za finance, dogovorilo, koliko sredstev bo šlo letos iz pokojninske blagajne za letni dodatek upokojencev. Glede na ugodne gospodarske razmere in posledično višje prihodke iz naslova prispevkov bi bil ta dogovor lahko sklenjen zelo hitro. Pod sojem žarometov je enostavna odločitev postala prava drama in kar težko si predstavljamo, da bi se lahko ti isti igralci, ki se ne morejo dogovoriti o tako enostavnih stvareh, kot je letni dodatek, dogovorili o pokojninski reformi.
Medtem ko se koalicija prepira, opozicija dela
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki poleg dviga odmernega odstotka, povišanja minimalne pokojnine za starostno ali invalidsko pokojnino ter usklajevanja pokojnin ureja tudi izplačilo letnega dodatka. Predlagajo izplačilo v dveh različnih višinah, in sicer:
– znesek 80 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo;
– znesek 50 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo več, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Takšna rešitev sledi veljavnemu zakonu, ki določa dva razreda in odpravlja negotovost. Upokojenci bodo tako natančno vedeli, kakšen letni dodatek lahko pričakujejo in ta ne bo vsako leto predmet političnega kupčkanja.
Več različnih razredov letnega dodatka že dolgo ne zagotavlja tudi večje pravičnosti
V preteklih letih je bilo z nepremišljenimi akcijami, ki so reševale zdaj eno, zdaj drugo skupino upokojencev, narejeno toliko škode, da so bila podrta vsa razmerja, ki so vsaj malo sledila logiki, da več vplačanih prispevkov pomeni tudi višjo pokojnino. Pravičnosti torej ni več in k izboljšanju tega stanja ne bo pripomoglo več razredov letnega dodatka. Zato bi bilo edino smiselno, da pred sistemskimi spremembami v čim večji meri sledimo veljavni zakonodaji. Torej, da se dodatek izplača v dveh višinah. Da bi bila rešitev stabilnejša in ne bi bili upokojenci vsako leto predmet političnega kupčkanja, naj bo že v zakonu določena tudi relativna višina letnega dodatka. V primeru izrednih razmer je seveda vedno možnost izredne rešitve z zakonom o izvrševanju proračuna. Toda danes nismo v izrednih razmerah in te potrebe ni.
Začnite se pogovarjati o pokojninski reformi
Vsi samooklicani borci za pravice upokojencev bodo za sedanje in bodoče upokojence največ naredili, če bodo takoj, ampak res takoj, predlagali sistemske spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo preprečile kolaps pokojninskega sistema. Ta nas zanesljivo čaka v naslednjih letih, če ne bo ustreznih prilagoditev. Demografija je neizprosna, ugodnim gospodarskim razmeram pa napovedujejo skorajšnji konec. Ob teh strateških razlogih slovenski pokojninski sistem nujno potrebuje spremembe, ker je nepravičen, ker pokojnine spreminja v socialne prejemke, ker je zapleten, nerazumljiv in nepregleden.
Rekordno izplačilo letnega dodatka v času največje krize
Poglejmo nekaj dejstev, povezanih z izplačili letnega dodatka, za nekaj let nazaj. To bo pomagalo razkriti tudi veliko sprenevedanje koalicije, da je v primeru letnega dodatka zelo širokogrudna. Ne drži! Veliko bolj kot za upokojence se borijo za velike državne projekte. Prav gotovo pa je treba vsaj dajati dober vtis, saj bodo hvaležni upokojenci ob naslednjih volitvah nadvse zaželena volilna baza. V preteklem desetletju smo iz gospodarskega razcveta padli v brezno in se po dolgem času ponovno pobrali. Statistični kazalniki kažejo, da nam gre v tem trenutku relativno dobro. Za letni dodatek naj bi v naslednjem letu iz pokojninske blagajne namenili 140 milijonov evrov, kar je 20 milijonov evrov več kot letos. Ob analizi prihodkov pokojninske blagajne, ob upoštevanju splošne gospodarske situacije in ob primerjavi izplačil v preteklih letih je to zelo malo.
Kaj pravijo podatki iz letnih poročil Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? V letu 2008, ko je bila gospodarska rast 3,3-odstotna in je vlado vodil Janez Janša, so upokojenci dobili 128 milijonov evrov letnega dodatka, poleg tega pa še 31,5 milijona evrov enkratnega dodatka, torej skupaj kar 159,5 milijona evrov. Ko je leta 2009 nastopila kriza, je vlado prevzel Borut Pahor, ki je, namesto da bi ob gospodarskem upadu -7,8 odstotka nekoliko zmanjšal izdatke, te celo povečal, na 133,5 milijonov evrov. Čez tri leta je dokončno zmanjkalo denarja, sledila je streznitev in sprejet je bil zakon, ki je rešil slovenske javne finance. Pozitivnih učinkov tega ZUJF-a so se zavedali tudi tisti, ki so ga najbolj kritizirali, saj ga nikoli niso odpravili, tudi takrat ne, ko so bili za to podani vsi pogoji. Izdatki za letni dodatek so padli na 88,8 milijona evrov. Takšni naj bi ostali do ponovne gospodarske oživitve, natančneje do leta, ki sledi letu, ko bo gospodarska rast najmanj 2,5-odstotna. Glede na to, da je bila gospodarska rast v letu 2014 3,0-odstotna, je bilo torej leto 2015 tisto, ko bi morali letni dodatek ponovno izplačevati v skladu z ZPIZ-2, vendar se to ni zgodilo. Letni dodatek je bil izplačan v štirih različnih višinah, skupaj pa je vlada zanj namenila 107,5 milijona evrov. Vlado je takrat vodil dr. Miro Cerar.
Danes je 10 let od začetka gospodarske krize, na svetovnem obzorju je že nova, upokojenci pa še vedno niso prišli do enakih sredstev za letni dodatek kot pred desetletjem. Ob tem je treba poudariti, da jih je danes bistveno več kot takrat in da bi moral biti znesek ustrezno večji, če bi želeli zadržati enak standard.
Spet čakanje do zadnje ure, potem panika
Ničkolikokrat je bilo povedano, da za vzdržen pokojninski sistem in dostojne pokojnine potrebujemo temeljite spremembe. Te ugotovitve so podprte z analizami in podatki, mnenjem stroke in mednarodnimi primerjavami. Koalicija pa nič. To je seveda veliko trši oreh kot letni dodatek.
Mini pokojninska reforma, ki je bila sprejeta leta 2012, še deluje, vendar bodo učinki kmalu popustili. Nujno potrebujemo celovit pristop, kjer ne bodo prevladali ozki strankarski interesi, kjer ne bo pomembno, kdo je predlagal, ampak kaj je predlagal, in kjer bodo k sodelovanju povabljeni vsi. Mladi, starejši, sindikati, delodajalci, vladniki in nevladniki ter levi in desni politiki. Vsi, ker gre za najširši družbeni dogovor. Šopirjenje in izsiljevanje, ki ga lahko opazujemo prek medijev te dni, pa nakazuje, da je do sodelovanja še zelo daleč.
Igračkanje s prihodnostjo sedanjih in bodočih upokojencev, sprenevedanje in zavajanje bi morali volivci kaznovati. Upam, da se ob pravi priložnosti spomnijo, kako in kdo jih s takšnim obnašanjem ponižuje.
Romana Tomc