Sporni tviti o neprodaji Abanke, imenovanje Harija Furlana – osebe, ki je najbolj odgovorna, da se v Sloveniji pri pregonu bančne kriminalitete ni zgodilo nič – in izjave o previsoko ocenjeni bančni luknji so poslanca SDS Anžeta Logarja pripravile do tega, da je premierju Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje. Ta se ni odločil, da bi podal odgovore, temveč se je raje za sprenevedavo igro v stilu lika Serpentinška. Poglejte, kako je Logar ocenil premierjev nenavaden diskurz.
Poslanec SDS Anže Logar je premierja Marjana Šarca v vprašanju izzval s pripombo, da se je ta po neki oddaji na RTV Slovenija, ki je bila čisto slučajno obelodanjena dva tedna pred odločanjem o prodaji Abanke, oglasil s svojim edinim bančno-gospodarskim sporočilom na svojem Twitter profilu. Zapisal je: “Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, zlasti ne vprašljivim skladom.” Sosledje je po mnenju Logarja res prozorno, zato ga je pri tem zanimalo: “Ali je bil poleg tega javnega pritiska na nadzorni svet SDH izveden tudi kakšen ne javni, tajni? Berem, da so v vaši vladi modni pritiski raznih mož v črnem, kakšne Sove pa kakšne obveščevalno-varnostne službe. In želim zelo konkreten odgovor.“
“Posebej poudarjate, da Abanke zlasti ne bi smeli prodajati vprašljivim skladom. Za Abanko se potegujeta dva, madžarska OTP in sklad Apollo. To je tisti sklad, ki mu je Cerarjeva vlada prodala NKBM, torej le en sklad. Ali trdite, spoštovani predsednik vlade, da je sklad Apollo vprašljiv sklad? In, ali torej nadzornikom SDH s tem posredno nalagate, da enega od ponudnikov izloči iz prodajnega postopka? In tudi tu želim zelo konkreten odgovor,” je želel izvedeti poslanec Logar.
Je bilo imenovanje Furlana nagrada za nedelo pri preiskovanju bančnega kriminala?
Nato je nadaljeval, zakaj to sprašuje. Šarec je namreč javni pritisk na SDH napovedal pod pretvezo nekih domnevno novih dejstev iz oddaje Brezno, ki pa v svojem bistvu izkrivlja resnico o bančni luknji. V mandatu te vlade pa po mnenju Logarja ni niti s prstom mignili, da bi pospešili pregon bančne kriminalitete ali da bi izboljšali pogoje za odkrivanje bančne kriminalitete. “Poglejte, na strani 25 vaše koalicijske pogodbe pod naslovom ‘Boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji’ piše, citiram: ‘Za večjo učinkovitost pri pregonu gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije bomo analizirali dosedanje delo specializiranih oddelkov sodišč in tožilstev ter sprejeli ustrezne prilagoditve.’ Bum. Potem pa na mesto vrhovnega državnega tožilca imenujete Harija Furlana. Osebo, ki je praktično najbolj odgovorna, da se v tej državi pri pregonu bančne kriminalitete ni zgodilo praktično nič.“
Nato je Logar vprašal: “Je bilo imenovanja Furlana na vladi mišljeno kot nagrada za delo oziroma nedelo v sklopu teh vaših skupnih naporov za revizijo resnice o bančni luknji, češ bančne luknje sploh ni bilo, to so nam vsilili iz Bruslja za napačnimi izračuni, ali pa ste dosledno izpolnili zavezo iz prej omenjene koalicijske pogodbe, analizirali dosedanje delo SDT in ugotovili, da je Harij Furlan največja ovira za učinkovitejši pregon bančne kriminalitete in ste ga umaknili tako, da ste ga povišali navzgor?”
Šarčev odgovor je bil napad na sogovornika
Šarec je odgovoril, da ne pritiska na nikogar. “Če sem dal tvit, je to vse prej kot tajno, ne uporabljam praks, kot je bilo to v času vaše vlade, ko vam je direktor Kovačič NKBM, oziroma vašemu predsedniku, na strankarski e-mail točno poročal, kako to poteka, pa razne kravje kupčije z Mercatorjem in take zadeve, mislim, da je bilo tam mnogo bolj tajno vse skupaj; kar se tiče raznoraznih skladov, imam tukaj v mislih predvsem splošno prasko, ko se je prodajalo skladom, recimo, Adria Airways se je prodala skladu, pa vidimo, kje smo.“
Nato je nadaljeval: “Potem, tudi kar se tiče pritiskov z moje strani, jih zagotovo ni, SDH je avtonomen organ, ne nazadnje imajo v SDH vsi ne vem kolikokrat večjo plačo od mene. Če imam jaz 3.300 neto, dobim ven, zagotovo dobijo oni, ne vem, 11 bruto, mislim da je, pa preračunajte. Tako da verjamem, da so za to plačo sposobni sami sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug. Tako da, kar se pa tiče raznoraznih – ne vem, pričakujete, da bom osebno preganjal kriminalce in ne vem kaj, ali tako imenovane banksterje, kot ste pisali tudi na vašem profilu? Tudi v vaših mandatih oziroma vašem mandatu plus enoletno vodenje te vlade se je marsikaj dogajalo, ko ste hoteli na hitro nadoknaditi tisto, kar vam prej ni uspelo toliko let. Naša stranka je zdaj eno leto skoraj v tej državni politiki, tako da mene ni treba spraševati po tem. Lahko se pa vprašate sami, saj tudi, če bi bili v vladi z vami, ne bi bilo nič drugače, tudi vi ste stara stranka in tako naprej, ne nazadnje pa imate edini predsednika stranke, ki je bil neposredno v zvezi komunistov. Nobena druga stranka, celo SD, tega nima več, tako da veste, mene obtoževati nekih starih praks – ni treba.“
Nato je nadaljeval: “Ste imeli tudi preiskovalno komisijo v bankah. Rekli ste, da ste tam vse, ne vem kaj, ugotovili, pa je bilo tisto bolj politično zaslišanje kot kaj drugega. Ja, tudi jaz bi rad, da se to razčisti. Pri tem bančnem slovenskem sistemu je bilo mnogo, mnogo babic, ki so potem na svet spravile to kilavo dete in te probleme, ki jih imamo danes. Začelo se je že zdavnaj prej, začelo se je tudi pod dvanajstletno vladavino stranke LDS, zagotovo, tudi takrat so se začeli že dogajati prevzemi, res da bolj uspešni kot leta 2008, ko so z dragimi krediti kupovali delnice, potem pa čez noč niso bile nič vredne, tudi nekateri prijatelji vašega predsednika, soborci in tako naprej. Skratka, ne uperjate prave osti v pravo smer. Sam bom najbolj vesel, če se bo vse razčistilo, kaj se je dogajalo v preteklosti. Imamo tudi eno preiskovalno komisijo o DUTB. Z veseljem čakam te izsledke.
Kar se pa Abanke tiče, imam pa vso pravico izraziti kakšen pomislek, verjetno, ne nazadnje gre za neko veliko zgodbo in tudi ovadba je zame novo dejstvo, saj je prej nisem videl. In o ovadbi pač določene stvari pišejo in čisto vse ni moglo biti čisto v redu. Jaz ne pravim, da ni bilo nobene bančne luknje, je pa vprašanje, če je bila pravilno ocenjena. To je pa veliko vprašanje. Seveda pa je danes situacija, kakršna je, in danes jaz težko za nazaj govorim, ker me ni bilo niti pri eni stvari. Ustanovljena je pa bila slaba banka, saj v dokumentarcu je bila tudi vaša stranka omenjena in vaši ljudje. Skratka, vsi ste bili zraven na tak ali pa drugačen način. Mene edinega tam ni bilo zraven. In veste, da bom pa jaz osebno zdaj lovil tako imenovane banksterje; jaz pričakujem, da bodo ustrezni organi opravili svoje. Imam pričakovanje od tega in upam, da bo res tako.“
Na podlagi česa je Šarec dobil podatke o previsoki oceni bančne luknje?
Nato je znova besedo dobil poslanec Logar, ki je Šarcu očital, da ga sploh ni poslušal in ni odgovoril na njegovo vprašanje, njegov odgovor pa je bilo razumeti v stilu, “da on ne pritiska tajno, on pritiska samo javno“. Verjetno je tudi zato SDH današnjo sejo nadzornega sveta prestavil s 14. ure na dve naprej, ker se ti javni pritiski nadaljujejo, je dodal Logar in Šarcu predočil, da ima o bančni luknji zelo decidirano stališče. “Na novinarski konferenci pred desetimi dnevni ste dejali natanko takole, citiram: ‘Saj za to bančno luknjo že nekaj časa vemo, da je bila ocenjena za previsok znesek.’ To ni izjava v pogojniku. To je zelo decidirana izjava, ki ne pušča dvomov. Glede na to, da jo je izdal predsednik vlade, ki ima dostop do raznih virov, tudi tajnih virov podatkov, je torej nujna obrazložitev. Zato sprašujem, na podlagi česa trdite, da je bila bančna luknja ocenjena previsoko? Hočem zelo konkreten odgovor. Tudi to, od kdaj vi to že veste, ne sumite, od kdaj vi to že veste? Pa ne iščite izgovorov v neki famozni Boletovi študiji. Saj veste, dokler ima nekdo dobro plačano pogodbo z Banko Slovenije, tuli v isti rog z guvernerjem Kranjcem, pa potem, ko naslednji guverner prekine to pogodbo, je vse narobe pri Banki Slovenije.“
Logar je od Šarca želel izvedeti, kateri dokazani ali pravnomočni dokument mu daje moč za tako eksplicitno decidirano izjavo in temeljni izračun bančne luknje? Kot vemo, je izjavila oziroma pripravila vlada Alenke Bratušek, memorandum za državno pomoč sta podpisala bodisi Alenka Bratušek bodisi Karl Erjavec kot zunanji minister. Kolegica Alenka Bratušek je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo rekla, da se pač ne spomni, zimzelen odgovor. “Pa vas bom takole vprašal: Kako imate lahko v vladi dva ministra, ki sta po vašem decidirano jasno sprejela take pogoje, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena? Ste z njima vsaj opravili pogovor?“
Bo Šarec iz svojega žepa kril škodo za neprodajo Abanke?
Šarec se je nato znova izogibal konkretnemu odgovoru in je začel z diskreditacijo SDS in s prastaro zgodbo o nedokazanem izvoru premoženja predsednika SDS. Kar se tiče dela policije, ta po Šarčevo prioritetno izvaja ukrepe glede bančnega kriminala in v tem času je policija na državna tožilstva podala 172 kazenskih ovadb in v tem trenutku še vedno obravnava 16 zadev s področja bančne kriminalitete. “Kar se pa tiče tega, da je luknja bila ocenjena za preveliko vsoto, vidimo tudi iz same ovadbe, da je bila metodologija napačna. Res pa je, da je to metodologijo pokrila tedanja vlada. To je pa res. Ampak zagotovo pa so takšni in drugačni indici, da ni bilo vse čisto tako, kot bi moralo biti. In to, da vi mene sprašujete, od kje vem, to je danes jasno že vsakemu državljanu po mojem, da ni bilo čisto vse, zlasti po vsem, kar smo videli. Tako da, ta vaša vprašanja zdaj niso čisto na mestu.” Kar se pa tiče Harija Furlana, je Šarec dejal, da ga ne pozna, niti ni govoril z njim.
Poslanec Logar, ki je več let preučeval globino bančne luknje, se je ob odgovoru premierja počutil užaloščenega, saj je predsednik vlade 5-milijardno bančno luknjo primerjal z zidaki v svojem zidu. “Poglejte, kako žalostno je to. To, kar smo mi vsi plačali iz svojega računa, zbanalizira na višino svoje ograje. Oprostite, to ne spada k diskurzu v razpravi v državnem zboru, sploh pa ne v času razprave poslanskih vprašanj predsedniku vlade.” Hkrati mu je očital nizkoten nivo razprave, saj je Logar citiral izključno njegove izjave. “Izjave predsednika vlade imajo svojo moč. Lahko zamajejo trge, lahko vplivajo na rejting države, lahko vplivajo na prodajo ali neprodajo državnega podjetja. Vi ste s svojimi izjavami to naredili. Vi ste s svojimi izjavami tudi rekli, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena,” je bil do Šarca kritičen Logar. Pri tem mu je svetoval, da še enkrat prebere ustavno odločbo ustavnega sodišča v zvezi s kvalificiranimi vrednostnimi papirji. V točki 24, 124, namreč točno piše, da bo v upravnem sporu sodišče odločalo o tem, ali je bila bančna luknja pravilno ocenjena ali ne. In to bo po stališču Logarja edini pravnomočni dokaz. “Vi pa že danes, 5 let preden se bo to šele zgodilo ali 10 let preden se bo to zgodilo, že javno zavajate slovenske davkoplačevalce, da je tako bilo, zato da potem izpeljete drug sklop, ne bomo prodali Abanke. Na koncu jo bomo, ker bo Evropska komisija to zahtevala, ampak škoda se bo merila še v dodatne pol milijarde, to vam pa sedajle zagotavljam, tako kot je krivda Cerarjeve vlade, ki je zaustavila prodajo Nove kreditne banke Maribor,” je še dodal poslanec in zahteval, da o poslanskem vprašanju glasujejo in opravijo razpravo v državnem zboru.
C. Š.