To so glavne zahteve slovenskih kmetov

Izgradnja suhih zadrževalnikov na dobrih obdelovalnih zemljiščih, ki jo načrtuje vlada, je eden od razlogov, zaradi katerega so kmetje odšli na ulice s svojimi zahtevami. Te so spisali v 33 točkah, med drugim zahtevajo povrnitev uvedbe bonitetnih točk zemljišč po starem sistemu, spremembe pri subvencijah in pomoč pri financiranju.

V 33 točkah so kmetje pojasnili svoje zahteve. Ena izmed prioritet je umik zakonodaje, ki predvideva hitre razlastitve kmetijskih zemljišč, saj bi jih s tem prisilili, da se odrečejo prvovrstnim zemljiščem, hkrati pa to pomeni trajno izgubljen kmetijski potencial. Zahtevajo tudi debirokratizacijo kmetijstva.

• Uvedba bonitetnih točk zemljišč po starem sistemu (vsa naša zemljišča so dobila višje bonitetne točke, kar v praksi pomeni, da bo tudi prispevek Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije večji, naj dajo možnosti pritožb in realne ocene kmetijskih zemljišč).
• Prevetritev območij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo po grafičnih enotah rabe kmetijskega zemljišča (GERK) ne pa na splošno. Ta naj bodo javno objavljena. Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo (OMD) so trenutno odmerjena po regijah, prav tako nekateri veliki na vzhodu dobivajo ta območja, drugi, ki so bistveno na slabšem, pa ne. Sistem naj se ravna po grafičnih enotah rabe kmetijskega zemljišča, ne pa na splošno, vse to že omogoča aplikacija SOPOTNIK. Enkrat za vselej naj se oceni vsaka parcela posebej na osnovi realnih kazalnikov (možnost obdelave, strmina, velikost parcele itd.), določi višina plačil za območje z omejenimi dejavniki za kmetijstvo.
• Degresija, prerazporeditev od velikih k malim. Pri večjih površinah je obdelava na hektar cenejša, zato bi morali dodatno spodbujati kmetije, ki obsegajo do 40 hektarjev. Trenutno so nekaj dobili samo mali in največji. Degresija se smiselno uredi za vsako operacijo posebej ob kalkulacijah, ki upoštevajo zniževanje variabilnih stroškov s povečanjem površin.

• Ukiniti kavč kmete, naj tisti, ki zemljo obdeluje, tudi prejme subvencije (še vedno je v Sloveniji 15 tisoč lastnikov, ki zemljo oddajajo in vlečejo subvencije). Naj dobi pomoč tisti, ki dejansko dela. Vsakega prejemnika subvencij je treba kontrolirati in ne zgolj kmetije nad 5.000 evrov. To se lahko vidi iz aplikacije SOPOTNIK ali z drugimi dokazili, kot so lastništvo mehanizacije ali računi za izdani produkt.

• Spremeniti politiko najemanja zemlje sklada (trenutna politika tistim, ki že leta najemajo zemljo, daje prednost. Tako mlad ali nov kmet ne more priti do zemlje, naj bo recimo v območju možno zakupiti samo 10 hektarjev, nato spet 10 … tako bi imeli večje število kmetov, ki dejansko rabijo zemljo). Ceno zakupa od sklada je treba rangirati, za vsakih 15 hektarjev naj se cena viša.
• Uvedba masnih bilanc (naj ima slovenska hrana slovensko poreklo, ne pa da lahko trgovci pod slovensko prodajajo kar koli, ker tudi sistem nadzora ne deluje). Prepovedati in nadzorovati je treba nelojalno oglaševanje in zavajanje potrošnikov.
• Dopolnilne dejavnosti. Kmetje lahko opravljajo tudi dejavnosti, ki niso po klasifikaciji dopolnilne. Npr. mehanik, video creator, računalničar, coach, pravnik … Zdaj morajo odpreti s. p., s tem pa avtomatsko niso več kmečko zavarovani. Posledično izpadejo iz vseh razpisov. Dovolimo kmetom, da imajo širši spekter znanja in dela, kot je zgolj omejevanje na kmetijstvo.

• Kjer država/občina uvede omejitve na kmetijski zemlji, npr. varovalni pas voda 15 metrov, vodovarstveno območje, območje daljnovodov itd. … je treba zagotoviti državno financiranje (to je stvar skupnega dobrega, za to naj prispeva skupnost, ne pa zgolj iz kmetijskega denarja). Vse služnosti, ki potekajo po kmetijskih zemljiščih, naj dobijo primerno odškodnino. Stroškovnik naj pripravi kmetijsko gozdarska zbornica ali vlada.
• Po zgledu Francije uzakoniti pravico do kmetovanja (kmet obdeluje krajino in skrbi za to, da sploh še kdo živi na podeželju, takemu kmetu je treba dati pravico pred priseljenci, pred vznemirjanjem zaradi mukanja živali in hrupom kmetijskih strojev).
• Električne omrežnine prestaviti na 30-minutni blok (trenutni sistem omrežnin je nastavljen tako, da bodo ravno kmetje, ko prižgejo puhalnik, šrotar, črpalko, molzni stroj, pralni avtomat ipd.) plačevali visoko omrežnino, čeprav ti stroji ne tečejo dolgo, imajo pa špice pri zagonu. Poraba elektrike ni velika, sistem omrežnin pa jih  kaznuje …
• Ureditev vodnih pasov na način, če se prepove obdelava, naj kmet za to dobi odškodnino … (ukinitev vseh obvodnih pasov ob jarkih in potokih, ki večinoma služijo kot izsuševalne površine in ne kot nek stalen vodni vir, saj so večino časa suhi razen ob nalivih. Ob rekah pa največ 5-metrski pas. Brez omejitev obdelave okrog vodotokov, kot je bilo doslej.).

• Gospodarjenje z zvermi naj se vrne pod upravljanje Lovske zveze in ne Zavoda za gozdove.
• Izplačila subvencij naj bodo v istem letu, kot je subvencijsko leto oziroma se za to določi datum, do kdaj bodo ta izplačana. Nekateri imajo namreč kredite vezane na leto, spet nekateri lahko v drugem obdobju padejo pod drugačno obdavčitev.
• Umakniti pogojenost, da mora biti štiri odstotke ornih kmetijskih zemljišč namenjenih obvezni prahi.
• Možnost ureditve statusa kmetije tako, da ni težav pri prevzemih kmetije na novega nosilca (težava nastopi pri fizični osebi z dejavnostjo, naj bo KMG-MID tudi matična številka podjetja, to bi odpravilo ogromno birokratskih zapletov pri prevzemu kmetije).
• Vzpostavitev finančnih instrumentov za vse kmete (ugodna dolgoročna posojila, delno ali v celoti jamstvo države za investicije, nakup zemlje itd.).
• Poenostavitev okoljskih ukrepov in subvencijskih izplačil. Vedno strožja okoljska pravila onemogočajo normalno kmetovanje. Na drugi strani uvažamo poceni hrane iz tretjih držav, ki ne dosega standardov EU. Ukrepi se naj zastavijo tako, da bodo kmetije konkurenčne na trgu in imele možnosti normalnega razvoja in življenja na kmetijah.
• Glavni posevek naj bo določen od časa setve do spravila oziroma do tehnološke zrelosti. Časovno omejevanje glavnega posevka za obdobje med 1. majem in 31. julijem v tekočem letu za posevek, ki je dlje časa na njivi v tem obdobju, ni smiselno.
• Ureditev dostojnega plačila za upokojene kmete. Kmetje se ob upokojitvi znajdejo v težkem finančnem položaju zaradi nizkih pokojnin. Potisnjeni so na sam socialni rob družbe in pahnjeni v odvisnost od mlade generacije na kmetijah.
• Ukinitev aplikacije SOPOTNIK za nadzor. Kljub tej aplikaciji se vloge ne rešujejo hitreje, kmetje smo kot hlapci nadzorovani vsake dva do tri dni. ZAUPANJE v delo kmetov in določitev normalnih pogojev kmetovanja bo doprineslo več od stalnega nadzora in gore birokracije, ki vsako leto prispeva k zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev.
• Zmanjšanje birokratskega aparata, povezanega z nadzorom nad kmeti. Naj se dodeli zgornja meja zaposlenih na kmetijsko gozdarski zbornici, agencijah, ministrstvih, uradih in drugod.
• EU razpisi in dodeljena sredstva. Sredstva, namenjena za investicije in posodobitve kmetijskih gospodarstev naj se dodelijo tako, da bodo sorazmerna z deleži obdelave kmetijske zemlje. Če kmetijska podjetja obdelujejo štiri odstotke vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, naj bo zanje razpisano štiri odstotke sredstev od celote, ostalo pa za kmetije. Tako bi bilo bistveno več kmetov deležnih razvojnih sredstev na razpisih. V sedanjem sistemu pa podjetja poberejo 37 odstotkov sredstev, obdelujejo pa samo štiri odstotke sredstev.

• Oprostitev plačila komunalnega prispevka za vse kmetijske objekte (tako enostavne kot zahtevne), dopustiti gradnjo kmetijskih objektov na kmetijski zemlji (silosi, strojne lope, kozolci). Država je opustila agrofotovoltaiko, kjer so vsi produkti kitajski, objektov, ki jih kmet potrebuje za izvajanje osnovne dejavnosti, pa ne dopušča. Kmet pa mora izkazovati upravičenosti do gradnje s prilivi iz kmetijske dejavnosti.
• Uskladitev subvencij z inflacijo. Ta je v zadnjih šestih letih že blizu 40 odstotkov. To pomeni, da kmet realno vsako leto prejme manj subvencij, obenem pa se dražijo vsi stroji, gradnja in tehnologija.
• Sprememba učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah in objektivno učenje o pomenu kmetijstva. Vse agende zelenega prehoda, izpustov toplogrednih plinov in drugo naj ne temelji na vsakokratnem medijskem pritisku, ampak naj se učni program prilagodi slovenskim razmeram.
• Izplačilo kuponov CO₂ kmetom za absorbcijo z rastlinsko predelavo. Gozdovi, travniki in polja so namreč absorberji CO₂, nase vežejo ogljik in prispevajo k čistejšemu ozračju. Na podlagi grafičnih enot rabe kmetijskega zemljišča lahko za vsakega kmeta izračunamo, koliko CO₂ je predelal, torej naj za to dobi ustrezno plačilo.
• Sprememba zakona o zaščiti živali, vložitev amandmaja, kjer se ukine institut pooblaščenega prijavitelja. Kmetijska gospodarstva naj kot doslej pregledujejo le izobraženi strokovnjaki. V primeru anomalij in kršenja zakonodaje, kot je bilo v primeru Možgan, naj se zagotovi brezplačna pravna pomoč kmetom.

• Debirokratizacija kmetijstva. Ukiniti elektronsko vodenje o delovnih opravilih na kmetiji in zmanjšati podvajanje evidenc. Digitalizacija kmetijstva ni prepisovanje podatkov s papirja na računalnik.
• Umaknitev predloga za zavarovanje avtomobilske odgovornosti vlečnih kmetijskih strojev (balirka, trosilec, zgrabljalnik, obračalnik, cisterna idr.), saj je to že krito s AO zavarovanjem traktorja.
• Dovoljenje za vožnjo s traktorjem in traktorskimi priključki tudi med prazniki in ob nedeljah ter ponoči ob ustrezni svetlobni označitvi (ponoči obvezna rotacijska luč).
• Ukinitev vseh predlogov sprememb zakonov, ki po poenostavljenem postopku razlaščajo kmetijska zemljišča. Ta naj bodo trajno varovana skladno z ustavo, vsak poseg v to pa naj bo omejen. Soglasodajalci k občinskemu prostorskemu načrtu naj poleg ministrstva za kmetijstvo postanejo tudi kmetijsko gozdarska zbornica, sindikat in druge nevladne organizacije.
• Družinskim kmetijam oz. kmetom, ki imajo otroke, naj se omogoči brezplačni vrtec ne glede na velikost kmetije, saj s tem ohranjamo kmetijstvo in podeželje. Slovenija se že tako ali tako demografsko zelo stara, zato vzpodbudimo kmete, da bodo imeli otroke.

T. B.