Desetdnevna vojna, od 27. junija do 7. julija 1991, s katero je Slovenija odbila sovražno Jugoslovansko ljudsko armado, je naši državi priborila samostojnost. Vojna, ki je predstavljala prvi oboroženi spopad v Evropi po II. svetovni vojni, je zahtevala smrtne žrtve Slovencev, in sicer tako na strani teritorialcev in policistov kot tudi civilistov.
V boju z do zob oboroženimi pripadniki JLA je na slovenski strani umrlo dvanajst pripadnikov Teritorialne obrambe in šest policistov. Med civilnimi žrtvami beležimo tudi smrt dveh avstrijskih novinarjev.
Edvard Peperko
Ker mnogi oseb, ki so svoje življenje dali za domovino, ne poznajo, je prav, da nanje spomnimo, ko praznujemo 30. obletnico samostojne Slovenije. 27. junija, ko zaznamujemo začetek vojne, je pri Trzinu prišlo do spopada med JLA in slovenskimi policisti ter teritorialci. Teritorialec Edvard Peperko je utrpel hude poškodbe v spopadu z oklepno enoto JLA z Vrhnike. Peperka so želeli peljati na zdravljenje v bolnišnico v Domžalah, a je ta na poti do tja umrl. V čast Peperka se od leta 2012 po njem imenuje ljubljanska vojašnica.
Franc Uršič
Ko je 27. junija 1991, ob 1.15., oklepna kolona JLA pri Metliki prestopila mejni mejo med Slovenijo in Hrvaško, se je uradno začela vojna. Kolono, katere cilj je bila Ljubljana, so s pomočjo barikade tovornih vozil ustavili pri Medvedjeku. Naslednji dan je v spopadih pripadnik TO Franc Uršič utrpel poškodbo glave, ki je bila zanj usodna. Leta 2012 so njemu v čast poimenovali novomeško vojašnico.
Vincenc Repnik
V Bukovju je 28. junija 1991 življenje izgubil teritorialec Vicenc Rupnik, potem ko ga je z ostrostrelno puško ustrelil pripadnik zvezne policije s podstrešja vojašnice JLA. Od leta 2012 naprej vojašnica v Slovenski Bistrici nosi ime v njeno čast.
Peter Petrič
Letališče Brnik je predstavljal cilj oklepno-mehanizirane kolone z Vrhnike. Teritorialec Peter Petrič se je 28. junija približal tankom ob letališču in z raketometom začel streljati na poveljniški tank. Petrič, ki je poškodoval poveljnika, je izgubil življenje med povračilnim napadom s strani jugoslovanskih vojakov. Truplo Petriča niso odkrili takoj po njegovi smrti, ampak šele 4. julija 1991, ko je prišlo do umika JLA z Brnika. V čast Petriča je bila leta 2012 poimenovana vojašnica v Kranju.
Robert Hvalc
28. junija sta policistZdenko Lilekin rezervni policist Robert Hvalcv Mariboru opazovala barikade, ki so se nahajale zunaj objektov JLA. Hvalc je umrl potem, ko iz vojašnice Vojvode Mišića odjeknili streli s strani jugoslovanskih vojakov. Poškodbam je podlegel na poti v bolnišnico, Lilek, ki je napad preživel, je odnesel s hudimi poškodbami, zaradi katerih je pristal na invalidskem vozičku.
Bojan Štumberger in Željko Ernoič
Boji med slovenskimi silami in JLA so v večini potekali, ko je prihajalo do ustavljanja sovražnih oklepnih kolon in bojev za nadzor nad mejnimi prehodi. Pri mejnem prehodu Holmec je prišlo do enega najhujših spopadov, kjer sta 28. junija življenje izgubila slovenska policista Željko Ernoič in Bojan Štumberger.
Stanko Strašek
Sovražna vojska se je nad Slovenijo spravila s helikopterji, oklepniki in letali, izvajali pa so tudi akcije, kjer so sodelovali pripadniki JLA v civilu. Policista Stanko Strašek in Boris Mikolič sta 30. junija malo po polnoči na križišču Kardeljeve in Aškerčeve ceste ustavila vozilo znamke zastava 101. Ko se je vozilo ustavilo, je voznik poprijel po orožju in streljal proti Strašku. Poškodba je bila zanj usodna. Čeprav je na napad Mikolič odgovoril in streljal proti vozniku, le tega ni uspel zadeti. Voznik je pobegnil v smeri proti Bežigradu, ustavili so ga v bližini Smelta, kjer so ga ubili.
Marjan Dobelšek in Franc Šoster
V času osamosvojitvene vojne je do nekaj smrtnih žrtev na strani teritorialcev in policistov prišlo tudi izven bojev. Marjan Dobelšek, policijski inšpektor iz Slovenj Gradca, je tako umrl 2. julija 1991, tekom vračanja na bojne položaje, policist Franc Šoster iz Maribora pa 29. junija na račun telesnih naporov, ki so nastali tekom boja.
Franc Špelko
Franc Špelko, ki je služil vojaško obveznost v vojašnici v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, je 27. junija 1991 padel v uniformi JLA ob poskusu prebega iz agresorske vojske na stran Slovenije. Ubil naj bi ga vojak agresorske vojske.
Stanislav Požar
Civilist Stanislav Požar, ki naj bi bil zaposlen v vojašnici JLA v Pivki, je umrl 2. julija 1991, ko je vanj eden od vojakov izstrelil rafal. Na cesti pri vojašnici v Pivki sta Požarja ustavila vojaka JLA. Potem ko je Požar vozniku zaklical, naj pelje naprej, je eden od vojakov za njim izstrelil rafal, ki je bil za Požarja usoden. Njemu v čast se danes imenuje vojašnica v Pivki.
Civilne žrtve
Kot v skoraj vsaki vojni je bilo mogoče med civilisti zaslediti smrtne žrtve. 28. junija je med letalskim napadom na Medvedjek umrl domačin Anton Kotar. Istega dne so vojaki JLA v Radencih streljali na Alojza Gaubeja, ki je umrl 3. julija. 28. junija je v Gornji Radgoni umrl Janez Svetina, in sicer po tem, ko je nanj streljal oklepnik. Istega dne je v bližini škofjeloške vojašnice umrl 17-letni Mohor Bergant. Na ta dan je umrl tudi Boris Adam, ki se je v štajerski prestolnici znašel sredi bojev med slovensko policijo in jugoslovansko vojsko. Že pred samo vojno za Slovenijo, natančneje 24. maja 1991, je oklepnik JLA v Mariboru do smrti povozil Josefa Šimčika. Šimčik velja za prvo žrtev med slovenskim osamosvajanjem.
28. junija sta življenje izgubila avstrijska novinarja Norbert Werner in Nikolas Vogl po tem, ko so nanju na Brniku streljali vojaki JLA. Med napadom na Medvedjek so bila letala usodna za šest tujih voznikov tovornjakov.
[Povzeto po Siolu], E-Maribor