Videz lahko še kako vara – nekatere živali tako na ‘prvo žogo’ izgledajo prikupne, drobne ali celo nerodne; vendar bodite previdni, če jih srečate – imajo namreč prava skrita orožja.
S puhastimi gobčki in dlako ter majhnim telescem lahko nekatera živa bitja izgledajo neškodljiva, čeprav je resnica nemalokrat precej drugačna. Kdo pravzaprav so te skrivne ‘ninje’?
Čudovite pande
Sicer ogromne črno-bele živali kljub velikosti izgledajo prikupno – imajo okrogle obraze, temne kolobarje okoli oči in pogled, ki je lahko celo bolj ganljiv od pasjega. Ko tako s svojim lenobnim obnašanjem sedijo na drevesih in žvečijo bambus, delujejo karseda neškodljivo. Evolucija je poskrbela, da imajo zaradi grizljanja bambusa tako močne čeljustne mišice, da v trenutku zdrobijo (skorajda) karkoli – gre za enega najmočnejših ugrizov med sesalci.
Komaj 155 mm velik glodalec, ki je prekrit s temno-rjavim, belim in oranžnim puhom, ostre skandinavske zime preživlja med snegom, medtem ko poletja preleži pod grmičevjem v toplejših pokrajinah.
Znano je, da se glodalci te vrste ne bojijo niti napadalcev, ki so dvakrat večji od njih – med napadom se jim napreč približajo, začnejo spuščati glasne krike in v njih zagrizejo z izjemo ostrimi zobmi.
Japonski polži
S svojimi mehkimi, topljivimi telesci so polži izvrstna in primerna hrana za številne sesalce in ptice, čeprav jih pred plenilci vsaj deloma ščitijo lupine oziroma polžje hišice. Dve vrsti polžev pa imata, ko pride do plenilcev, drugačne pristope; njuna mišičasta telesa se na vso moč zvijeta in hišico v sekundi premakneta tudi za 180 stopinj.
Ptice ali sesalci se ob tem, ko zadenejo ‘v prazno’, pogosto ranijo ali vsaj blago poškodujejo.
S. E.