Tole si misli večina o nepremičninskem davku

Datum:

V zadnjih letih Golobova vlada grozi z uvedbo nepremičninskega davka, ki bi zavoljo pritekanja denarja v proračun pomenil še dodatno obremenitev že tako zadolženih lastnikov nepremičnin. A kaj si ljudje dejansko mislijo o nepremičninskem davku?

Anketa političnega komentatorja Tomaža Štiha (@Libertarec) z vprašanjem Kako se pravično obdavči premoženje? je pokazala presenetljivo razporeditev odgovorov.

46,8 % anketirancev je izbralo možnost “% vrednosti, brez izjem” (torej splošno obdavčitev vseh nepremičnin po enotni stopnji, brez izjem), 43,1 % pa možnost “Od drugih ja, moje ne”, medtem ko je 10,1 % izbralo humorno možnost “Odvisno od vremena”. Čeprav je podpora splošni obdavčitvi višja, kot bi morda pričakovali, še vedno skoraj polovica anketirancev raje obdavči druge in izključi sebe, kar razkriva značilno protislovje v odnosu do davkov na premoženje: ljudje načeloma podpirajo pravičnost in solidarnost, a takoj, ko bi davek resnično zajel tudi njihovo lastno stanovanje ali hišo – ki ga dojemajo kot sad desetletij lastnega dela –, podpora močno niha ali pada.

V družbi, kjer več kot 80 % gospodinjstev živi v lastni nepremičnini, je zato ideja o splošnem nepremičninskem davku politično zelo tvegana, kar je očitno ugotovila tudi Golobova vlada, ki se je pred volitvami s to idejo umaknila. Je pa to napovedala za drugi mandat.

Zaključek @Libertarec ostaja oster in logičen: “Analiza ankete glasu ljudstva številka 39: “Nepremičninskega davka ne bo, saj bi večina pristala le na to, da se obdavči druge – njih pa ne – ali pa si izmišljevala čudaške davke npr. na drugo stanovanje (…kar je izgovor, da se obdavči le druge).”. Ta ugotovitev razkriva temeljno protislovje v javnih razpravah o davkih na premoženje. Ljudje načeloma podpirajo “pravičnost” in “solidarnost” – dokler to ne udari po njihovem žepu. Takoj, ko bi bil davek res univerzalen in bi zajel tudi njihovo lastno hišo ali stanovanje, podpora močno niha.

Anketa tako ni zgolj zabavna statistika z družbenega omrežja. Je zrcalo realne politične ekonomije: večina si želi več javnih storitev, več socialnih transferjev, več “pravičnosti” – a na račun drugih. Dejstvo, da bi Golobova vlada rada uvedla nepremičninski davek zato ne preseneča, saj na “račun drugih”, beri davkoplačevalcev živijo tudi sami. Zato si lahko privoščijo več ministrstev, zato se lahko grejo politični turizem, zato lahko plačujejo »žepnine« ilegalnim migrantom – ker njih samih nič ne “udari po žepu”, udari pa poštene delovne ljudi na račun katerih si vse to lahko privoščijo.

A.H.

Sorodno

Zadnji prispevki