Pogovarjali smo se z dipl. inž. računalništva Tomažem Štihom, ki je pomagal vladi v skupini strokovnjakov pod vodstvom ekonomista dr. Mateja Lahovnika pri pripravi protikoronskega zakona. Na socialnem omrežju Twitter je znan ko Libertarec. Štih je v tokratnem intervjuju za našo revijo med drugim poudaril: »Jasno je bilo, da je treba pomagati takoj. Sveženj je moral biti nekompliciran in izvedljiv brez dolgih tednov priprav ter imeti tolikšen obseg, da je dovolj trdno jamstvo za umiritev situacije.« Hkrati pa je ob koncu intervjuja o financiranju tega megazakona dejal: »Nekatere stvari so nam kratkoročno v prid. Smo člani EU in do krize smo bili v relativno dobri kondiciji. To pomeni dvoje: da bodo viri pretežno evropski in da imamo, če bo treba, tudi notranje rezerve.«
Gospod Štih, nova Janševa vlada je takoj ob nastopu svojega mandata zavedala, da hudo zdravstveno krizo, ki s seboj prinaša tudi ekonomsko krizo, lahko premagamo skupaj le, če bodo pri tem sodelovali najboljši strokovnjaki levih in desnih nazorskih pogledov. To dokazuje tudi ekspertna skupina, ki jo vodi nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in je vladi pomagala pri pripravi protikoronskega megazakona. V njej ste sodelovali oziroma sodelujete Dušan Mramor, Mojmir Mrak, Marko Jaklič, Jure Knez, Janez Šušteršič, Dušan Olaj, Žiga Turk, Igor Masten, Ivan Simič, Sašo Polanec in Ema Pogačar pa tudi vi. Kdo vas je povabil k sodelovanju v tej skupini?
Vabilo je prišlo od vlade prek Mateja Lahovnika.
Kaj je glavni namen te skupine?
Gre za svetovalno skupino, sestavljeno iz posameznikov, ki imamo znanje in izkušnje z zelo različnih področij. Naša glavna naloga je vladi predlagati ukrepe za omilitev socialno-gospodarskih posledic epidemije. Svetovalna skupina ni plačana. Smo prostovoljci tako kot so danes mnogi.
Verjetno je priprava tako obsežnega zakona v tako kratkem času velik podvig.
Zakon sta napisala in oblikovala vlada in parlament. Mi smo predlagali izhodišča. Bili smo zelo majhen kamenček v mozaiku. Eno je pripraviti izhodišča, drugo pa jih prevesti v zakone in peljati skozi politični proces. Za ilustracijo obsega dela: mi smo oddali svoj predlog na treh straneh, zakon jih ima devetdeset. Vse to je morala koalicija strokovno in politično uskladiti. Najbrž zaposleni na vladi, v parlamentu in na ministrstvih te dni niso veliko spali. Vesel sem, da tokrat vlada ni pozabila na nagrade vsem, ki vztrajajo v službi, da smo drugi lahko doma. Ko je pod podobnimi pritiski nastajal ZUJF (zakon za uravnoteženje javnih financ, a. op.), nagrajevanje ni bilo ustrezno urejeno. In zato so mnogi, ki so prispevali veliko, dobili malo poleg zavedanja, da so bili poleg in pomagali, ko je bilo treba.
Katere glavne cilje ste zasledovali pri pripravi zakona?
Med pisanjem so prihajale informacije, da se podjetja že zapirajo in ljudje odpuščajo. Jasno je bilo, da je treba pomagati takoj. Sveženj je moral biti nekompliciran in izvedljiv brez dolgih tednov priprav ter imeti tolikšen obseg, da je dovolj trdno jamstvo za umiritev situacije. Predsednik vlade ga je skladno s tem v nastajanju tudi komentiral z besedami: »Vlada bo zagotovila toliko finančnih sredstev, kot bo potrebno.«
Kako pa je potekalo usklajevanje s posameznimi ministrstvi? Kako pri tem ocenjujete vlogo predsednika vlade Janeza Janše, ki je vse to koordiniral?
Tako predsednik vlade kot nekateri ministri so se vključevali v delo skupine že med pisanjem izhodišč in dajali smernice, hkrati pa so nam pustili izvedbeno avtonomijo. Oboje nam je bilo v veliko pomoč. Nasploh me v dani situaciji pomirja, da imamo izkušeno vlado, saj se bo skoraj vsak minister moral soočiti z mnogo večjimi izzivi od predhodnikov. Od skrbi za osnovne potrebe prebivalstva, denimo založenosti trgovin z živili, zdravstvene oskrbe, evakuacije naših državljanov iz tujine, dela civilne zaščite, pa do blaženja ekonomsko-socialnih posledic in ne nazadnje podpore gospodarstvu med gospodarsko krizo in po njej z investicijami in administrativnimi razbremenitvami ter financiranja vsega skupaj. Zdaj ni čas za učenje in politično eksperimentiranje. Zelo malo stvari sme iti narobe, preden gre vse narobe.
No, kljub skoraj tri milijarde vrednemu svežnju pomoči pa je imela leva opozicija vrsto pripomb. Kako to komentirate?
Opozicija bo opozicija. In prav je tako. Sveženj je mnogo obsežnejši, kot ga je sama zahtevala. Noben zakon pa nikoli ne zadovolji vseh in zato zdaj nagovarjajo nezadovoljne s strategijo: »Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče.«
Državni zbor Republike Slovenije je v četrtek zvečer le potrdil ta zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije COVID-19. Ukrepi so vredni tri milijarde evrov, veljali pa bodo od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja, morda mesec dni dlje. Kako ocenjujete sprejeti zakon?
Pomembno je razumeti, da delo še zdaleč ni končano in da smo šele na prvi tretjini poti. Je pa zakon dober začetek. Presegel je glavne cilje, o katerih sva govorila. Bi bil lahko boljši? Seveda. Če bi imela vlada za pripravo toliko časa, kot ga imajo vlade v običajnih razmerah. Je pa predsednik vlade že pred sprejetjem zakona rekel nekaj ključnega: da se zaveda, da bo zaradi naglice storjena kakšna napaka in da se bodo trudili to tudi popraviti.
Državni zbor RS je zakon sprejel s 53 glasovi za, nasprotoval mu je le poslanec Levice Miha Kordiš, medtem ko preostali poslanci te stranke niso glasovali. Podobno je bilo z LMŠ, SD … Poslanka Levice Nataša Sukič pa je napovedala, da bodo zakon poslali v ustavno presojo. Premier Janša je ob tem opozoril, da bi se v primeru referenduma vsi roki iz zdaj sprejetega zakona odmaknili v nedogled …
Verjamem, da do začasnega zadržanja tega zakona ne bo prišlo, ker je prepomemben za ljudi in smo izgubili že dovolj časa. Ko smo v prejšnji krizi pripravljali ukrepe za uravnoteženje javnih financ, smo bili tudi deležni številnih očitkov: da bomo dokapitalizirali banke in ne ljudi, da bomo vse prodali in povsod nastavili svoje kadre. Na koncu so vse to po naših načrtih izvedle leve vlade. Dokapitalizirale so banke, ustanovile in nastavljale kadre v DUTB in SDH ter prodale Mercator in NLB, zakon o uravnoteženju javnih financ pa pustile v veljavi. V zdravem okolju sta svoboda in odgovornost uravnoteženi in tako je cena demokracije in vladavine prava to, da odločanje včasih traja dlje, kot bi si želeli. Toda premoremo tudi kakšna dobra orodja za preseganje zastojev. Na primer dogovore, kompromise ali vnovične razmisleke. Ker tokrat dejansko dokapitaliziramo ljudi, bi me zelo presenetilo, če Levica ne bi posegla po enem od teh orodij.
Se pravi, da bi bila velika norost, če bi sprejetje teh ukrepov kdo želel ustaviti, še posebej ker so zelo socialno naravnani?
Nikomur se politično ne bo izplačalo preprečiti pomoči sto tisočim slovenskim gospodinjstvom.
Kako komentirate številne napade na novo Janševo vlado, ki je v sedlu šele štirinajst dni?
Če je le mogoče, se ne ukvarjam s tem. Po desetih urah redne službe vsako minuto posvetim delu v skupini, družini in prijateljem. Izkušnja te epidemije je marsikoga med nami spomnila, kaj je v življenju res pomembno.
In še vprašanje za konec. Kje bo vlada dobila denar za financiranje tega megazakona?
Ne le financiranje tega zakona, ampak državne finance v prihodnjih letih bodo za slovensko finančno ministrstvo najbrž največji izziv doslej. Predsednik Borut Pahor naj razmisli o kakšni medalji za ministra za finance, če mu bo uspel to pot prevoziti, ne da bi potnike pretirano treslo. Že danes napovedane potrebe držav po kapitalu so rekordne in izžemajo finančne trge. Nekatere stvari so nam kratkoročno v prid. Smo člani EU in do krize smo bili v relativno dobri kondiciji. To pomeni dvoje: da bodo viri pretežno evropski in da imamo, če bo treba, tudi notranje rezerve. Je pa prav ljudi opozoriti, da bi bila ta gospodarska kriza lahko dolga in globoka in da se lahko zgodi, da bomo v nekem trenutku ostali sami. Takrat bo še posebej pomembno, da imamo Slovenci vsaj drug drugega.
Metod Berlec