Tomc in Zver o migracijskem paktu EU: Obvezna solidarnost je škodljiva in nelogična!

Čas je za politike, ki bodo zaščitili zunanje meje EU in probleme reševali v izvornih državah. Novi migracijski pakt EU uvaja t. i. obvezno solidarnost med članicami, ki bi bila v kriznih razmerah še dodatno okrepljena. Gre za darilo tihotapcem z belim blagom. Spomnimo, da sta evroposlanca Zver in Tomc paktu nasprotovala. Tomčeva: “Solidarnostne prerazporeditve nikakor ne podpiram in menim, da je škodljiva.” Zver: “Če so kvote obvezne, ne morejo biti solidarne. Ta pojmovna zveza je nelogična.” 

Genocidno ukrepanje zoper avtohtone Evropejce, evropsko kulturo in evropski način življenja s strani bruseljskih elit in njihovih mecenov (več) zadobiva nove razsežnosti. Pakt o migracijah in azilu, ki naj bi bil danes po poročanju STA dokončno sprejet, vključije tudi t. i. obvezno solidarnost med članicami EU, kar bo v primeru kriznih razmer dodatno okrepljeno. Nova zakonodaja hkrati pospešuje obravnavo prošenj za azil ter izboljšuje upravljanje meja. V uporabo pa naj bi stopil šele leta 2026.

Rešitev, ki dolgoročno problem le poglablja
Kot je iz pakta razvidno, gre vsaj delno za dolgoročno poglabljanje problema. Medtem ko se zmogljivosti po nekaterih zahodnih evropskih državah, kjer že dolgo okušajo “sladkosti” masovnih migracij (umori, posilstva, kraje, bombni napadi, uničevanje avtohtone kulture) pospešeno polnijo, je očividna rešitev za ohranjanje cvetoče trgovine z belim blagom (tihotapci in NVO) ta, da se problematične migrante pošilja v države, kjer jih je trenutno manj.

Francija: Vojska opozarja na nevarnost državljanske vojne
Trenutni migracijski pakt zadeve le deloma rešuje, dolgoročno pa jih v določenih ozirih celo poslabšuje. In dokler s strani Evropejcev ne bo odločne in jasne zavrnitve takšne politike, se bo nadaljevala. Spomnimo, da so v Franciji vojaški funkcionarji že pred leti svarili, da jim zaradi tamkajšnjih razmer grozi državljanska vojna (več, več). Namesto spodbujanja migracij Slovenci in Evropejci potrebujemo politiko spodbujanja rodnosti, saj problematični “doktorji znanosti” iz tretjih držav niso rešitev. 

Še več denarja davkoplačevalcev?
Obevzna solidarnost bo po poročanju STA vključevala premestitev oseb, finančni prispevek ali operativno podporo. Vse članice EU bodo primorane pomagati tistim državam, ki se bodo soočale z nesorazmernim številom prihodov prosilcev za azil, solidarnostni mehanizem pa bo vzpostavljen vsako leto. Na letni ravni bodo v EU število premestitev določili za vsaj 30 tisoč prebežnikov, skupno pa bo višina prispevkov znašala vsaj 600 milijonov evrov.

Slovenija bi morala po navedbah notranjega ministra Boštjana Poklukarja sprejeti 126 oseb ali pa vplačati okoli 2,8 milijona evrov. Komisija naj bi upoštevala, kateri obliki prispevka, kateri obliki pomoči je država bolj naklonjena. Prav tako bi lahko prispevala na vse tri načine ali pa zgolj na enega. “Če ne bo dovolj zavez za premestitve, bodo morale države, ki ne bodo želele sprejeti prosilcev, obravnavati prošnje posameznikov, ki so iz prizadete članice že ali pa še bodo prišli k njim.”

Komisija bo za vsako članico določila najvišje število prošenj za azil
V času kriznih razmer pa bo solidarnostni mehanizem dodatno okrepljen, komisija naj bi v tem času od članic zahtevala dodatne zaveze, prednost pa naj bi imelo premeščanje. Članica bo razglasitev izrednih razmer od Bruslja lahko zahtevala, če bodo masovne migracije povzročile nedelovanje nacionalih sistemov s področja azila, sprejema in vračanja itd. Komisija bo morala oceno podati v dveh tednih.

Svetu EU bo predlagala solidarnostne ukrepe in možna odstopanja od pravil, ki se na pakt nanašajo. Pravila iz uredbe o kriznih razmerah naj bi veljala tudi za primer instrumentalizacije migracij. Obenem naj bi bili azilni postopki odslej bolj poenoteni, trajali naj bi krajši čas (največ šest mesecev) in bili bolj učinkoviti. Komisija naj bi za vsako članico EU določila tudi najvišje število prošenj za azil, ki bi jih morala letno obdelati na meji.

Nesmiselnost skovanke “obvezna solidarnost”
Zadevo sta komentirala evroposlanca iz vrst SDS Romana Tomc in Milan Zver, ki sta migracijskemu paktu kot celoti nasprotovala, čeprav oba ocenjujeta, da so posamezni deli pakta dobri. Tomčeva: “Temu migracijskemu paktu sem nasprotovala, in sicer ravno zaradi “obvezne solidarnostne prerazporeditve””. Že sama skovanka je namreč kontroverzna, nesmiselna. “Če je solidarnostna prerazporeditev, naj vsak po svoje odloča kako in kaj.” Dobro v okviru pakta pa je to, da se problematiko rešuje v državah izvora, da so postopki hitrejši in bolj enotni ter da je potrebnega več nadzora nad tistimi, ki prihajajo v EU.

S tihotapci se ravna preblago, potreba tudi po spremembi socialne politike
Tomčeva: “Lahko se vprašamo, zakaj te države, ki so kulturno, versko, teritorialno bližje tem ljudem, migrantov ne sprejejo, zakaj jih zavračajo oziroma zakaj se migranti ne odločijo zanje.” Odgovor je znan – Evropa je predstavljena kot socialna Meka. Ključno pa se je zavedati, kdo takšne informacije širi. Izpostaviti gre trgovino z ljudmi (tihotapce z belim blagom). S temi mrežami bi bilo treba bolj odločno postopati, saj so “velik del problema”. “Bistvo, ki ga želimo poudariti pa je, da mora Evropa sama odločati o tem, kdo bo v Evropo prišel in kdo ne, ne pa tihotapske mreže,” je poudarila Tomčeva.

Ilegalne migracije Evropo slabijo
Schengenska meja je namenjena zaščiti Evropejcev. Od nje se pričakuje, da bo nalogo opravila, posledično pa nadzor znotraj EU ne bo potreben. Za nadaljevanje tovrstne politike pa so krivi tisti, ki “Evropi ne želijo dobro”. Verjetno gre za preplet več interesov (tihotapci, lobisti, velike sile). En vidik je tudi ta, da se mora Evropa namesto z drugimi zadevami ukvarjati z ilegalci, kar jo slabi. Povprečen Evropejec zadeve lahko spreminja tako, da glasuje na volitvah. Ključno je izvoliti predstavnike, ki bodo zagovarjali evropski način življenja, skrbno varovanje zunanjih meja in ki bodo dobrobit namenjali Evropejcem.

Evroposlanec Zver: “Nasprotoval sem enemu delu pakta, med drugim tudi obveznim solidarnostnim kvotam. Če so obvezne, ne morejo biti solidarne. Ta pojmovna zveza je nelogična.” Dobri deli pakta pa so po njegovem tisti, ki se nanašajo na natančno registracijo. Primer tega so obvezni prstni odtisi za starejše od šest let. Prav tako je bolj natančno opredeljen sistem vračanja v domovino (repatriacija), za kar so se v SDS vedno zavzemali (poleg okrepljenega Frontexa). V SDS menijo, da se morajo sprejemni centri graditi v tretjih državah. Takšni centri se sicer že gradijo v nekaterih afriških državah in v Albaniji.

Levica v migrantih vidi potencialne volivce
Gre za vračanje ilegalcev v države izvora. Zver obenem meni, da bo implementacija pakta trajala predolgo. Podobno odlašanje je bilo zaznati v primeru uvajanja Frontexa. “En del evropske politike bi ta pakt nalašč sprejemal prepočasi. Sicer pa gre za pakt, ki je tako rekoč padel že leta 2015, ko je nemška kanclerka Angela Merkel migrante povabila v Nemčijo in Evropo.” Največji strah pa je povezan s tem, da bi “počil afriški balon” (podsaharska Afrika), medtem ko imajo nekatere arabske, južnoazijske, severnoafriške in bližnje (srednje) vzhodne države že določen nadzor nad demografsko politiko.

Destabilizacija EU ustreza Iranu
Posledično bi morala EU skrbniške sklade preusmeriti prav v južno Afriko, kjer je “Evropa premalo prisotna”, namen je izboljšati socialni standard z namenom preprečitve migriranja v Evropo. Za ta namen je trenutno namenjenih 79 milijard evrov. Velik del tega denarja bo pobrala Turčija, ki skrbi za sirske begunce. Kot razlog za nerešene težave pa je Zver izpostavil interes levice, ki si želi čim več migrantov kot potencialnih volivcev.

Glavni organizator ilegalnih migracij so tihotapske mreže skupaj z NVO, slednje pa financiramo Evropejci (NVO se financirajo zlasti iz Nemčije). Zadeva se dogaja tudi v spregi z bivšimi in obstoječimi tajnimi službami severnoafriških držav, Turčije in Irana (regionalna velesila z veliko denarja), ki jim destabilizacija EU ustreza.

Domen Mezeg