Na tržaškem Krasu se je v zadnjih dneh avgusta odvila 28. kraška ohcet. Praznovanje je trajalo od četrtka do nedelje, ko se je letošnji par na Repentabru poročil. Letos ga je na novo življenjsko pot pospremilo rekordno število narodnih noš.
Kraško ohcet na Repentabru prirejajo vsaki dve leti, in sicer zadnji teden v avgustu, z njo pa obujajo najpomembnejše trenutke porok po obredu, značilnem za Kras. Prireditev je čudovita tako za vsakokratna mladoporočenca kot za vse svate v tržaških narodnih nošah in obiskovalce, ki si pridejo ogledat dogodek. Gre za eno od največjih kulturno-etnografskih prireditev na tržaškem Krasu v Italiji, ki se je začela z uradnim odprtjem in podoknico, sledilo je praznovanje fantovščine in dekliščine. Dogajanje so spremljali plesni večeri, odprtja različnih razstav, za postrežbo hrane in pijače pa so tradicionalno skrbele številne odprte osmice. Vrhunec dogajanja je bil v nedeljo, 31. avgusta, ko je potekalo zbiranje narodnih noš, slavnostni sprevod, poroka v cerkvi na Tabru in predaja neveste, temu pa je sledilo veliko ljudsko slavje z glasbo in plesom.
Stari običaji
Praznik, ples in petje, ki sta očarala vse obiskovalce, je obnavljanje starega običaja, ki je bil v takšni obliki značilen za svatbe približno od druge polovice 19. do prvih desetletij 20. stoletja. Tradicijo kraške ohceti je leta 1968 oživela zadruga Naš Kras ob sodelovanju prebivalcev repentabrske občine, ki še danes skrbi za celoten potek prireditve, kot piše na uradni spletni strani dogodka. Praznovanje se začne na četrtkov večer, ko se ženin poslovi od “ledik” (samskega) stanu v Repnu in vaške fante povabi na fantovščino, nevesta pa se v krogu svojih prijateljic poslovi od dekliškega stanu na dekliščini na Colu.
Pozneje se bodoča mož in žena s spremstvom snideta na repenskem trgu in še zadnjič neporočena zaplešeta. Petkov večer, kot smo že zapisali, tradicionalno zaznamuje podoknica. Gre za staro slovensko navado snubljenja in večerne družabnosti mladih fantov, sobota, predvečer poroke, pa je posvečena prenosu oziroma prevozu bale oziroma dote.
Poročni dan
V nedeljo, na dan poroke, v zgodnjih jutranjih urah pride mladoporočenec s svojim spremstvom na nevestin dom. Tam ženina, ki je oblečen v črno obleko z rdečim trakom čez ramo, obdarijo s kolači in prigrizki, nato obleče ženitovanjsko srajco in se odpravi po nevesto. Zatem v sprevodu odidejo proti cerkvi, kjer se “samska” dekleta in fantje borijo za poročni napoj, nato pa sledi slovesna poročna maša in poroka v cerkvi Device Marije, kjer si mlada posameznika obljubita večno zvestobo. Po vrnitvi s poroke nevestin oče izvleče zastavo, na Repnu pa se začne veselica – večerja in ples do jutranjih ur. Od leta 1968 so kraško ohcet izvedli vsaki dve leti in doslej poročili 28 parov. Leta 2018 niso poročali, ampak proslavili 50. obletnico prve izvedbe.
Odlični vtisi
Tudi letos je kraška ohcet minila v odličnem razpoloženju, kot so organizatorji povedali za italijansko televizijo RAI, predvsem pa jim je bilo v veselje to, da je bilo veliko število narodnih noš, ki so jih nosili predvsem mladi. Letos jih je bilo več kot 1200, kar je rekord. Tudi repentabrska občina je bila zelo zadovoljna s tokratnim 5-dnevnim praznovanjem kraške ohceti, saj je od prvega do zadnjega dne privabila številne noše, turiste in druge obiskovalce. Bilo jim je v veliko veselje, do so lahko priredili največji etnografski praznik Slovencev v Italiji in s tem potrdili narodno zavest.
Predsednica društva Kraški dom Vesna Guštin je za RAI poudarila, da je vsaka izvedba tega praznika edinstvena; program je sicer vsakokrat enak, par in zunanje okoliščine, vključno z vremenom, pa so vedno drugačni: “Vsakokrat je enkratno in vsaka kraška ohcet gotovo ostane v srcih vseh nas.” Prepričana je, da se bodo mladi prijavili, saj je opazila veliko novih parov. “Želja po poroki je, veselje je in navezanost na naše tradicije prav tako, zato lahko z delom /s pripravami na prihodnjo kraško ohcet, op. p./ začnemo takoj,” je še dodala.
Lucija Kavčič