Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine z veliko zaskrbljenostjo sprejema odločbo Upravnega sodišča RS z dne 4. julija 2025, s katero je sodišče ugodilo tožbi Civilne iniciative 3. razvojna os – jug. Pri tem je odpravilo gradbeno dovoljenje za gradnjo 1. in 2. etape 3. razvojne osi – jug (od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje do priključka Maline). Slednjega je izdalo ministrstvo, pristojno za naravne vire in prostor, in sicer 3. julija 2023. Upravno sodišče ga je istemu organu vrnilo v vnovično odločanje.
Pri tem je ključno, da je sodišče tudi izrecno prepovedalo uporabo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v postopku presoje vplivov na okolje. Ugotovilo je namreč, da ta uredba ni skladna z ustavo, zaradi česar je v tovrstnih okoljskih postopkih ni mogoče več uporabljati.
Odločitev sodišča je zelo pomembna, saj je DARS za gradnjo novomeške vzhodne obvoznice od Evropske investicijske banke (EIB) pred kratkim prejel 120 milijonov evrov posojila. EIB je s svojimi svetovalnimi storitvami, vključno s tehnično pomočjo JASPERS, pomagala pripraviti projekt, in sicer s sodelovanjem pri študijah izvedljivosti in presojah vplivov na okolje. V sporočilu za javnost je EIB poudarila, da bo načrtovana novomeška vzhodna obvoznica – hitra cesta v dolžini 9,8 kilometra – izboljšala pretočnost prometa, prometno varnost in kakovost zraka v regiji nedaleč od meje s Hrvaško. Prav tako EIB pričakuje, da bo projekt, povezan z avtocesto A2, ki poteka od severa do juga Slovenije, spodbudil gospodarsko rast na tem območju.
EIB skladno z zavezami iz načrta podnebne banke še naprej vlaga v cestne projekte, kot je projekt v Novem mestu, ki vključuje tudi izgradnjo dobrih šest kilometrov kolesarskih stez ter mosta za kolesarje in pešce čez reko Krko. S tem krepi prizadevanja za spodbujanje čistih oblik prometa in boj proti podnebnim spremembam. EIB prav tako navaja, da je novomeška vzhodna obvoznica del slovenskega načrta za trajnostno mestno mobilnost in je skladna s prednostnimi nalogami Evropske unije na področju infrastrukturnega razvoja in okoljske trajnosti.
Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine, ki je lansko leto ustvarilo več kot 7 milijard prihodkov in je močno izvozno usmerjeno, saj izvozi prek 60 % proizvodov, je že dlje časa infrastrukturno podhranjeno. Neustrezna prometna povezanost močno omejuje možnosti za nadaljnji razvoj podjetij, zmanjšuje konkurenčnost regije in otežuje vsakodnevne logistične poti. Odločitev sodišča bo neposredno vplivala na upočasnitev investicij v regiji in poslabšanje poslovnega okolja.
Tretja razvojna os (jug) ni zgolj lokalni infrastrukturni projekt, temveč je strateškega pomena za Slovenijo kot tranzitno državo. Trenutno je to ena od ključnih povezav proti Hrvaški in jugovzhodu Evrope. Vsakršno zadrževanje gradnje neposredno ogroža prometno pretočnost celotnega koridorja in s tem tudi položaj Slovenije kot pomembne prometne tranzitne poti v regiji.
V Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine vse pristojne državne institucije pozivajo, naj nemudoma pristopijo k iskanju smiselne in pragmatične rešitve ter omogočijo čim prejšnji pričetek gradnje, saj regija ne zmore nositi bremena infrastrukturne zaostalosti.
Razvojni projekti, kot je 3. razvojna os – jug, morajo temeljiti na uravnoteženem upoštevanju interesov okolja, lokalnih skupnosti in gospodarstva – ob tem pa mora država prevzeti odgovornost za izvajanje strateških infrastrukturnih načrtov. Regija v gospodarstvu zaposluje 27.996 ljudi, samo lansko leto so gospodarske družbe v državno blagajno plačale 120 milijonov evrov davka od dobička.
“Projekt odraža našo podporo trajnostnemu razvoju infrastrukture v Sloveniji,” je povedal podpredsednik EIB Kiriakos Kakuris. “Je del naših širših prizadevanj za izboljšanje mobilnosti in kakovosti življenja prebivalcev Novega mesta in širše regije.”
Regija nujno potrebuje prometno povezavo, ki bi Dolenjsko in Belo krajino končno povezala z osrednjo Slovenijo in širšim evropskim prostorom, vendar se ta znova odmika. Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine je ob tem poudarila, da bodo posledice občutile lokalne skupnosti, prav tako pa tudi podjetja, ki delujejo v regiji.
Moja Dolenjska