Na evropskih borzah je prišlo do preobrata. Po štirih dneh padanja so v torek zjutraj pričele naraščati cene delnic. Trgi pa medtem ostajajo zelo občutljivi, saj vlagatelji pozorno spremljajo dogajanje glede ameriških carin in sporočila iz drugih držav.
Indeks vodilnih evropskih delnic STOXX 600 se je ob 9.30 zvišal za več kot odstotek, potem ko je včeraj padel za 4,5 odstotka, s tem pa padel na najnižjo raven po januarju lani. Londonski indeks FTSE je zjutraj pridobil 1,16 odstotka, medtem ko se je frankfurtski DAX zvišal za 0,55 odstotka, pariški CAC pa za 1,27 odstotka.
Tudi na azijskih borzah so cene delnic zrasle. Azijsko-pacifiški borzni indeks MSCI se je ob 9.30 zjutraj dvignil za več kot odstotek. Japonski indeks Nikkei je poskočil za več kot 6 odstotkov, medtem ko so cene delnic v Južni Koreji, Šanghaju, Hongkongu in Avstraliji zrasle med 0,3 odstotka in 2,3 odstotka.
To je posledica korekcije cen delnic po ostrih padcih v preteklih dneh, ko so indeksi zdrsnili na najnižje ravni v več letih, poroča Jutranji List. Največji skok je zabeležil japonski Nikkei, saj v Tokiu vlada optimizem zaradi napovedi morebitnih pogajanj z Washingtonom glede carin. Toda Kitajska ne popušča. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z dodatnimi 50-odstotnimi carinami na kitajski uvoz, če Peking ne bo opustil napovedanih carin, je Kitajska sporočila, da ne bo popustila izsiljevanju.
Musk Trumpa pozval k ukinitvi carin
Washington Post poroča, da je milijarder Elon Musk, ki velja za Trumpovega največjega zaveznika, konec tedna neposredno pozval Trumpa, naj razveljavi carine. Pri tem se sklicujejo na dva vira, ki pravita, da gre v primeru uvedbe carin za največje nesoglasje med Muskom in Trumpom doslej. Najbogatejši človek na svetu in Trumpov politični donator po poročanju ameriškega medija ni uspel prepričati Trumpa, da razveljavi carine.
Musk je v soboto, torej nekaj dni po tem, ko je Trump napovedal carine za trgovinske partnerje, izjavil, da v prihodnje upa na popolno svobodo trgovine med ZDA in Evropo. “Na koncu dneva bi v idealnem primeru obstajal dogovor o brez carin med Evropo in ZDA z ustvarjanjem območja proste trgovine med Evropo in Severno Ameriko,” je bil jasen Musk. Muskovo podjetje Tesla sicer beleži precejšen padec delnic.
Ponudba EU Trumpu ne zadostuje
Po poročanju Politica je Trump v ponedeljek zvečer zavrnil ponudbo Bruslja o carinah “nič za nič” na avtomobile in industrijsko blago, slednji namreč želi, da se EU, če želi, da pride do ukinitve carin, zaveže k nakupu ameriške energije v vrednosti 350 milijard dolarjev. “Z Evropsko unijo imamo 350 milijard dolarjev primanjkljaja. Eden od načinov, da lahko ta enostavno in hitro izgine, je, da morajo od nas kupovati našo energijo … Lahko jo kupijo, v enem tednu lahko zberemo 350 milijard dolarjev”, je Trump povedal v izjavi novinarjem.
Kitajska se ne misli vdati
Kitajska je že soočena s 54-odstotnimi carinami na izvoz v ZDA. V odgovor na načrte Pekinga, da se odzove z novimi povračilnimi ukrepi, je Trump zagrozil, da jih bo skoraj podvojil. Opaziti je mogoče, kako se zaostruje tudi besedna vojna. Čeprav bi lahko carine resno prizadele kitajski izvozni sektor, analitiki menijo, da Kitajska verjetno ne bo popustila na kateri koli fronti.
“Verjamem, da Kitajska misli resno, ko pravi, da se bo borila do konca. Če ZDA res znova zvišajo carine, se bo Kitajska maščevala v enaki meri,” je dejal Dan Wang iz svetovalne družbe Eurasia Group. Vse to navkljub dejstvu, da bi lahko predlagane carine “izbrisale celotno stopnjo dobička kitajskega izvoznega sektorja”. Alfredo Montufar-Helu iz možganskega trusta The Conference Board meni, da bi bilo napačno misliti, da se bo Kitajska umaknila, ker Peking ne želi izpasti šibko. “Na žalost smo zdaj prišli v slepo ulico, ki bo verjetno povzročila dolgoročne gospodarske težave.”
Japonska med prvimi, ki se bo pogajala
Ameriški predsednik je povedal, da se je v ponedeljek pogovarjal z japonskim premierjem Shigerujem Ishibo, ki ga je pozval, da naj ponovno razmisli o svoji carinski politiki. Kot je napovedal, bo Japonska na trgovinske pogovore poslala ekipo. Trumpova odločitev, da uvede 25-odstotno dajatev na uvoz avtomobilov in vzajemne carine v višini 24 odstotkov na drugo japonsko blago, naj bi zadala hud udarec japonskemu gospodarstvu, ki je odvisno od izvoza. Analitiki napovedujejo, da bi višje carine lahko zmanjšale gospodarsko rast za 0,8 odstotka.
“Države z vsega sveta se pogovarjajo z nami. Postavljajo se težki, a pravični parametri,” je Trump zapisal na socialni platformi Truth. Finančni minister Scott Bessent je preko družbenih omrežjih sporočil, da je Trump njega in ameriškega trgovinskega predstavnika Jamiesona Greerja zadolžil za trgovinska pogajanja z Japonsko. Trump je novinarjem povedal, da imajo ZDA odlične odnose z Japonsko in da bo tako tudi ostalo. Japonska je med 50 do 70 državami, ki so se doslej obrnile na Trumpovo administracijo in zahtevale pogajanja, je sporočil Bessent. Slednji pa je za Fox Business Network povedal, da upa, da se bo za države, ki se ne maščujejo, na podlagi pogajanj sčasoma doseglo znižanje carin.
Potem ko so se pojavila ugibanja, da bi lahko Trump začasno ustavil carine, ki so povzročile trgovinsko vojno, ki so jih dodatno podžgali dvoumni stavki njegovega svetovalca Kevina Hassetta, je ameriški predsednik takšno možnost zanikal, ob tem pa spregovoril o možnosti začasnih carin.
Potem ko sta demokratska senatorka Maria Cantwell iz Washingtona in republikanski senator Chuck Grassley iz Iowe napovedala dvostrankarski predlog zakona, ki bi omejil Trumpovo pooblastilo za uvedbo novih carin oziroma od njega zahteval, da utemelji carine pred kongresom, ki bi jih moral nato potrditi v 60 dneh, se je oglasila Bela hiša. Iz Trumpovega urada za proračun so sporočili, da bo predsednik dal veto na tak predlog. Trump v svojem drugem mandatu še ni vložil veta niti na en zakon.
Generalni direktor JP Morgan Chase Jamie Dimon je posvaril pred možnimi posledicami svetovne trgovinske vojne in izpostavil, da bi lahko ta ameriško gospodarstvo potisnila v recesijo, spodbudila inflacijo in obremenila ključna mednarodna zavezništva. V svojem letnem pismu delničarjem, objavljenem v Financial Times, je Dimon opozoril na nove carine, ki jih je prejšnji teden napovedal predsednik Trump, kot na vir gospodarskega tveganja. Meni, da bodo ukrepi “verjetno povečali inflacijo in povzročili, da bodo mnogi mislili, da je recesija bolj verjetna”. Dimon je iz tega razloga pozval k hitri rešitvi trgovinskega spora in opozoril, da dlje kot se bo vlekel, večjo škodo lahko povzroči. “Prej ko bo ta problem rešen, tem bolje, saj se nekateri negativni učinki sčasoma kumulativno povečujejo in bi jih bilo težko odpraviti,” je prepričan.
Ž. N.