Soočamo se s krizo povojnega mednarodnega sistema. Trump vodi nekonvencionalno diplomacijo. Bistvo Putinovega delovanja je revanšizem. Problem Evropske unije se kaže predvsem v tem, da se vse odvija počasi. Rakrana Slovenije je kredibilnost.
Pretekli teden je v prostorih VSO v organizaciji Zbora za republiko potekala javna tribuna z naslovom Svet, Evropa in Slovenija v jedru geopolitične nevihte. Udeležili so se je ugledni gosti iz sveta diplomacije, pogovor pa je vodil diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer. Gostje so bili dr. Ernest Petrič, prvi slovenski veleposlanik v ZDA in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS, dr. Božo Cerar, ki je prav tako opravljal vlogo veleposlanika v ZDA in bil tudi stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO, ter dr. Igor Senčar, nekdanji državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev v kabinetu predsednika vlade. Prek videokonference se je iz ZDA oglasil tudi dr. Ken Dekleva, Američan slovenskega rodu in poznavalec mednarodnih odnosov. Odgovarjali so na vprašanja o globalnih izzivih v navezavi na konflikt v Ukrajini in spremembe ameriške zunanje politike ter ukrepanju evropskega in slovenskega demokratičnega sveta. V uvodu je navzoče pozdravil primarij dr. Janez Remškar, predsednik Zbora za republiko.
Združene države Amerike so naveličane same nositi breme varnosti
V videonagovoru je dr. Ken Dekleva predstavil svoje razumevanje razmer. Dekleva je kot poklicni psiholog dolga leta služboval tudi kot svetovalec na ameriških veleposlaništvih po svetu, pa tudi na sedežu ameriške diplomacije v Washingtonu. Med službovanjem v Moskvi je osebno spoznal ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovo psihologijo je opisal kot “trikratni R − Rational, Ruthless, Resilient” (racionalen, neusmiljen, vztrajen). Dejal je tudi, da bi mu lahko pripisali še četrti R − revanšističen. Dr. Dekleva meni, da želi Putin spet dvigniti Rusijo na raven velesile in se tako maščevati za razpad nekdanje Sovjetske zveze. To je bistvo njegovega delovanja. Ustavil se ne bo pred ničimer, vedno postavlja maksimalne zahteve, da bi za svojo državo “potegnil” kar največjo korist. Dejal je, da je Trumpov pristop k diplomaciji “nekonvencionalen”, kar pa zbuja zmedo v diplomatski javnosti, še posebej med ameriškimi zaveznicami. Dr. Dekleva zavrača, da bi šlo za razpad transatlantskega zavezništva, in meni, da so reakcije, zlasti v medijih, pretirane. Drži pa, da ameriški državljani vse bolj razumejo, da ZDA nosijo glavno breme stroškov varnosti Zahoda. Trump je napovedal, da bodo koristi ZDA na prvem mestu in tako tudi ravna; ameriški interesi pa niso nujno v popolnem sozvočju z interesi evropskih držav.
Tudi dr. Ernest Petrič meni, da so ZDA že naveličane vloge glavnega branilca in financerja zahodnega sistema varnosti. Trump je svojo pozornost usmeril na največjo nevarnost za ZDA, to pa je zveza Rusije in Kitajske. Zaradi tega bo morala Evropa poskrbeti sama zase. Dr. Petrič je še omenil, da se po vsem svetu dogajajo veliki premiki. Model liberalne demokracije, ki ga je Zahod desetletja skušal izvoziti v tretji svet, doživlja vse več zavračanja in ta trend mora vzeti v obzir ter določiti usmeritve.
Smo v času velikih sprememb
Da smo v času velikih sprememb, meni tudi dr. Božo Cerar, ki pravi, da doživljamo krizo povojnega mednarodnega sistema, kot ga predstavlja ustanovna listina Organizacije združenih narodov ter iz nje izhajajoče mednarodne pogodbe in konvencije. Listina temelji na spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti, miroljubne koeksistence, sodelovanja in miroljubnega reševanja sporov. Kljub temu se vzpenja “nov” svet, ki zagovarja pravilo močnejšega, kar je zaskrbljujoče zlasti za manjše države, kot je Slovenija. Obeti niso rožnati niti za druge evropske države, prav tako ne za Evropsko unijo kot celoto, za kar pa smo si krivi predvsem sami, kot meni dr. Cerar. Sami smo poskrbeli, da smo varnostno odvisni od ZDA, energetsko − predvsem v povezavi z nafto in zemeljskim plinom − od Rusije, tržno pa od Kitajske. Prav zato ni nič čudnega, da tako ZDA kot tudi Rusija in Kitajska to prednost izkoriščajo in nas po malem tudi izsiljujejo.
Dr. Igor Senčar je dejal, da včasih gledamo na Evropsko unijo s prevelikimi pričakovanji, saj ne gre za geopolitično enoto, ampak za zvezo držav. Ker so pričakovanja mnogokrat tudi neupravičeno previsoka, sledi razočaranje, ko se ne uresničijo. Problem EU je predvsem ta, da se vse odvija počasi, primanjkuje pa tudi volje in vizije, na primer v navezavi na Ukrajino, saj še vedno ni jasen cilj evropske pomoči tej državi.
Kredibilnost je slovenska rakrana
Na voditeljevo vprašanje o tem, kako komentirajo mnenje tistih, ki trdijo, da je Slovenija “oaza miru” in tudi v tem obdobju svetovnih sprememb ne potrebuje večjih vlaganj na področju obrambe, je dr. Petrič dejal, da smo se odločili za pripadnost EU in zavezništvu NATO, zato moramo pokazati kredibilnost. Denar za obrambo bo namenjen, da “bodo naši fantje oboroženi”. Meni, da moramo, če želimo biti resna država, imeti tudi vojsko in se pokazati vsaj v kredibilnosti, če ne v moči.
Podobno meni tudi dr. Cerar, ki je dejal, da je glavna rakrana v Sloveniji prav vprašanje kredibilnosti, kar se kaže v debatah o izdatkih za obrambo. Dejal je tudi, da si moramo prizadevati za ohranjanje EU in načel mednarodnega prava. Če bi prevladalo pravilo močnejšega, bi se “lahko kaj kmalu našel nekdo, ki bo hotel meje na Muri ali pa pri Logatcu”.
Dr. Senčar je dejal, da moramo ostati del čezatlantskega zavezništva in izpolniti svoj del obvez. EU namerava državam olajšati zadolževanje v obrambne namene, vodstva držav pa morajo pridobiti podporo državljanov, zato jim morajo predstaviti dejansko stanje in zelo jasno povedati, kaj je cilj.
Bogdan Sajovic