Ali je po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa v vrstah evropske in tudi slovenske levice zavladala panika? Nekatere poteze kažejo, da bodo skušali vpliv dogajanja v ZDA na Slovenijo čim bolj zamejiti.
Poglejmo praktičen primer, ki se je zgodil manj kot teden dni po inavguraciji. Po deportaciji nezakonitih migrantov, po vrnitvi Kolumbijcev v matično državo, ko so jih ameriške oblasti naložile na letalo in odpeljale nazaj v Kolumbijo, slednja najprej ni dovolila pristanka letala – dokler ameriški predsednik Donald Trump ni kar naravnost požugal, da bo Kolumbija okusila gospodarske posledice.
To je bilo dovolj, da so kolumbijske oblasti takoj dovolile pristanek letala. To je močno sporočilo vsem (kaviar)socialistom v Evropi.
Golob kot pariški leopard
Pa Slovenija? Ob inavguraciji je premier Robert Golob, ki na inavguracijo seveda ni bil povabljen, Trumpu poslal čestitko. V njej je izrazil željo po nadgradnji dvostranskih odnosov in utrditvi čezatlantskega partnerstva, ko je rekel, da se lahko EU in ZDA le skupaj zoperstavljajo aktualnim globalnim izzivom, je bilo razvidno iz objave na vladnem profilu na omrežju X. No, precej nenavadno glede na to, da ob lanskem obisku Washingtona Golob ni imel časa, da bi se sešel s Trumpom, ker je seveda pred volitvami podpiral Kamalo Harris. Ko je Trump zmagal, je Golob takoj obrnil ploščo in Trumpa v Parizu “ujel iz zasede”. Da sedanja slovenska vlada ni dobro zapisana v Washingtonu, je opozoril tudi udeleženec inavguracije, podjetnik Ivo Boscarol.
Kaj je imel Golob v mislih glede “nadgradnje” odnosov, seveda ve samo on. Je pa pojem “nadgradnja” med drugim tudi marksistični koncept, ki se nanaša na niz pravnih, političnih in ideoloških elementov, ki jih povzroča infrastruktura ali baza. Po Karlu Marxu infrastruktura vpliva na nadgradnjo, kar pomeni, da kakor je družba organizirana tako, da proizvaja dobrine, ki jih potrebuje za življenje, tako bo potem zgrajen njen pravni, politični in ideološki okvir. Je pa Golob verjetno računal, da bo prejšnji predsednik ZDA Joe Biden informiral svojega naslednika o tem, kako uspešno je lani z Golobom izvedel menjavo ujetnikov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in da je pri tem uspešno sodeloval predsednik vlade domovine nove prve dame Melanie Trump.
Klofuta za družinsko odvetnico
Golobove ideje o tesnejšem povezovanju ZDA in EU so ta čas “mokre sanje”, saj je Trump jasno povedal, kaj si misli o prebujenskih levičarskih idejah, ki jih še vedno kot svojo agendo izvaja Evropska komisija. In seveda, spola sta samo dva, kar tudi ni prav po okusu predvsem najvplivnejše koalicijske stranke Levica. Povedano drugače, Golobova čestitka, če je resnična, ni bila poslana zaradi Trumpa, ampak zaradi notranjepolitičnih potreb.
Če je dejstvo, da povabilo na inavguracijo ni prišlo na naslov Roberta Goloba (ob tem pa so na ta dogodek odšli denimo dva poslanca največje opozicijske stranke in evropski poslanec iz iste stranke), zanj velika klofuta, je to še toliko huje, da vabila ni prejela niti predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je bila v preteklosti nekakšna hišna odvetnica sedanje prve dame ZDA Melanie Trump za slovensko območje. A kot kaže, se je Pirc Musarjeva svojim ameriškim klientom vsaj v začetku predstavljala kot konservativka (kot navaja Požareport), nato pa so jo spregledali in je s seznama povabljenih izpadla. Tudi to je precej močno sporočilo slovenskim oblastem nasploh.
Drugi mandat je precej nevarnejši
Nič čudnega torej, da so mainstream mediji v Sloveniji pričakali Trumpovo inavguracijo tako rekoč na nož. To velja zlasti za tednik Mladina, ki je tako ali tako bilten Levice, a tudi drugi niso bistveno zaostajali (denimo Pop TV oz. 24ur.com, Delo itd.). V Delovem podkastu je denimo komentator Janez Markeš za Trumpa dejal, da je patološki narcis, navaden barbar in nevzgojenec, čeprav mu skupaj z Alijem Žerdinom sicer pripisuje tudi učinkovitost. In morda je to tisto, česar se tranzicijska levica najbolj boji, metuljevega efekta v javnem mnenju namreč. Trump je sicer človek robatih potez in na drugi strani “biznis” retorike, v kateri je tudi veliko slepomišenja v slogu igralcev pokra. Kombinacija obojega pa vzbuja tesnobo pred spremembami v razpoloženju javnega mnenja, čeprav se je denimo pokazalo, da Trumpov prvi mandat, ki se je začel januarja 2017, ni bistveno vplival na rezultat parlamentarnih volitev v Sloveniji dobro leto kasneje. Takrat je SDS sicer osvojila prvo mesto, a ostala brez mandata za sestavo vlade, ker se je oblikovala antijanševska koalicija pod vodstvom Marjana Šarca. Toda sedaj je drugače, Trump se je vrnil, čeprav je še pred dvema letoma kazalo, da je politični mrtvec. Izkazalo se je tudi, da vendarle ni “Putinov prijatelj”, kot so ga prikazovali. Zato se ga globalna in slovenska levica sedaj boji precej bolj kot v njegovem prvem mandatu.
Nasprotovanja Trumpu niso tragedija
Sedaj je edino, kar agentom tranzicijskih plenilcev preostane, vnašati razdor v pomladni tabor. In tudi v Cerkev na Slovenskem. Spomnimo: Inavguracije se je udeležil tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je o Melanii Trump izrekel kar nekaj lepih besed kot potrditev tega, kar je pred leti o njej že izrekel kardinal Franc Rode, to je o njeni privrženosti slovenstvu in krščanstvu, kar je diametralno nasprotno od poročanja tabloidnih medijev o njej, češ da se sramuje slovenskih korenin, prav tako tudi krščanskega prepričanja. Radio Ognjišče je ob inavguraciji lepo povzel Jamnikove vtise, nekaj dni kasneje pa se je zgodilo “uravnoteženje” s komentarjem tedna jezuita patra dr. Petra Laha, ki zakoncev Trump nikoli ni “prebavljal” in je v komentarju to dal jasno vedeti, kar je sprožilo precej zgrožene odzive (že v reviji Božje okolje, ki je sicer revija za duhovnost, je postregel s takšnim “antitrump ocvirkom”). A po drugi strani je patru Lahu treba priznati ne samo pravico do svobode govora in drugačnega mnenja, ampak tudi dejstvo, da je kot “hudičev advokat” lahko za končni učinek Trumpove politike koristnejši kot vsi tisti, ki Trumpa hvalijo. V vesoljni Cerkvi se je lani v neki drugi zgodbi, ki zadeva Medžugorje, zgodil pozitivni premik prav po zaslugi tistih, ki so medžugorskemu fenomenu najbolj nasprotovali (denimo upokojeni mostarski škof Ratko Perić). Zato so takšna nasprotovanja Trumpu – vsaj v “heglovskem” smislu − pravzaprav dobro znamenje.
Gašper Blažič