Na včerajšnjem izrednem vrhu EU so voditelji držav članic izrazili podporo obrambnim prizadevanjem EU. Načrt za krepitev obrambnih zmogljivosti bo težak 800 milijard evrov. Slovenija ga je očitno potrdila s figo v žepu. Predsednik vlade je namreč prepričan, da je mogoče obrambne zmogljivosti povečati tudi z bojem proti podnebnim spremembam.
“Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjer koli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi bolj odporno Evropo, in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi,” je včeraj povedal predsednik vlade.
Premier Golob je povedal tudi: “Danes je v zaključkih razširjena definicija o tem, kaj je obramba in varnost. Uspelo nam je, da smo to razširili na širšo odpornost, pod katero spada tudi spopadanje s podnebno krizo, z migrantskimi tokovi in s kibernetsko varnostjo.”
V kabinetu predsednika vlade bi EU sredstva, sicer namenjena krepitvi obrambnih zmogljivosti, raje namenili za krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in gradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema, so po poročanju MMC sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Levica: Tako lahko izigramo zahteve
V Levici, kjer zagovarjajo izstop iz zavezništva Nato, so prostodušno priznali, da gre za izigravanje zahteve po povišanju obrambnih izdatkov. “To je eden od načinov, na katerega bi lahko, če nekoliko grdo rečem, izigrali te zahteve,” je povedal Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica.
Ne bi bilo prvič, da bi Golobova vlada skušala izigrati EU namenska sredstva. Podobno ravnanje smo spremljali na primeru poskusa zlorabe EU sredstev, namenjenih za popoplavno obnovo, kar je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek priznala v Državnem zboru. Popisana škoda je bila drastično precenjena, v popolavno obnovo pa so bili vključeni tudi infrastrukturni projekti, ki jih poplave (2023) niso prizadele.
Mike Waltz: To je nesprejemljivo!
Povišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP je mednarodna zaveza Slovenije. K temu se je zavezala skupaj z ostalimi članicami Severnoatlanskega zavezništva. Zaveza je bila sklenjena v času relativno ugodnejših geopolitičnih razmer. Ker so se te še dodatno poslabšale, je pričakovati zahteve po še višjih izdatkih.
Doslej je bila namera Golobove vlade, da Slovenija doseže zahtevani minimum do leta 2030. Da je to nesprejemljivo počasi, je javno izpostavil svetovalec za nacionalno varnost v Trumpovi administraciji Mike Waltz.
Predsednik vlade je sicer napovedal, da bo potrebno skrajšati predvideno časovnico povečevanja izdatkov za obrambo. Nova časovnica trenutno še ni znana.
Ne primanjkuje zgolj orožja
Da Slovenski vojski ne primanjkuje samo orožja, temveč tudi vojakov, pa je izpostavil strokovnjak za varnost Boštjan Perne.
“Dvig obrambnih izdatkov je samo ena stopnica. Mi lahko damo za obrambo pet odstotkov in bo imel vsak vojak svoj oklepnik. In? Mi moramo zagotoviti podlago za nacionalno obrambo. Mi nimamo več usposobljenih mladih ljudi. A mislite, da nas bo branilo cca 8000 vojakov?” se je vprašal.
Ž. K.