Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bi se na ameriških predsedniških volitvah, ki bodo čez eno leto, Donald Trump lahko vrnil v belo hišo. Glede na ankete je namreč po priljubljenosti prehitel trenutnega predsednika iz vrst Demokratske stranke, Joeja Bidna. Po poročanju CNN-a naj bi Donald Trump ob morebitni vrnitvi na predsedniški položaj načrtoval veliko preobrazbo zvezne vlade in državne administracije. Preobrazba naj bi Trumpu omogočila, da uresniči cilje, za katere si je prizadeval že, ko je bil prvič izvoljen leta 2016.
Določene skupine, povezane s Trumpom, naj bi preučevale ustavo in oblikovale izvršilne ukaze za zakonodajne spremembe, da bi tako omogočile gladek potek Trumpovih politik, če bi zmagal na volitvah. V ta namen naj bi konservativni možganski trust Fundacija Heritage ustanovil Projekt 2025, ki vključuje več skupin, njihov cilj pa je tlakovati pot konservativni administraciji. Sicer sta ob tem svetovalce Trumpove predvolilne kampanje Susie Wiles in Chris LaCivita izjavila, da nobena od teh skupin ne govori v imenu Trumpa. So pa za Trumpovo kampanjo nedavno najeli osebe, ki naj bi mu pomagale pri oblikovanju njegovih političnih sporočil in tudi pregledovale predloge različnih konservativnih skupin. Cilj naj bi bil vnaprejšnja priprava izvršnih ukazov na različnih področjih.
Izkoreninjanje marksizma znotraj pravosodja
Načrt naj bi vključeval vzpostavitev večjega nadzora nad ministrstvom za pravosodje. Potem ko je bil Trump obtožen na Floridi, je dejal: “Imenoval bom posebnega tožilca, ki bo preganjal najbolj skorumpiranega predsednika ZDA v njeni zgodovini, Joeja Bidna, in celotno kriminalno družino Biden”. Njegov cilj je “popolno uničenje globoke države”. V svojih govorih je Donald Trump že najavil preobrazbo trenutnega pravosodja z odpuščanjem “radikalnih marksističnih tožilcev, ki uničujejo Ameriko”. Nekateri pravni strokovnjaki, predvsem tisti, ki niso preveč naklonjeni Trumpu, sicer trdijo, da bi načrti, ki jih razvijajo njegovi zavezniki in tudi kampanja, lahko povzročili večletne pravne boje in politične spore s kongresom glede omejevanja predsedniških pooblastil.
Boj proti birokraciji
Trumpova administracija naj bi po njegovi morebitni vrnitvi v ovalno pisarno prekvalificirala na tisoče zaposlenih v državni službi kot zaposlne po volji, kar pomeni, da bi jih lahko po potrebi lažje odpustila brez kakšnega specifičnega razloga. Trump je v marcu napovedal, da bi podpisal takšno odredbo, saj bi tako lahko odstranil “sovražno nastrojene birokrate”. Dejal je, da bodo “Očistili vse skorumpirane akterje v nacionalnem varnostnem in obveščevalnem aparatu, ki jih je veliko.” “Oddelki in agencije, ki vključujejo oborožitev, bodo popolnoma posodobljeni tako, da brezobrazni birokrati nikoli več ne bodo mogli preganjati konservativcev, kristjanov in političnih nasprotnikov levice,” je še dodal. Trump naj bi sicer privatno trdil, da so ravno nekateri od teh birokratov krivi, da v času njegovega prvega mandata njegovi določeni predlogi niso bili uresničeni. Projekt 2025 naj bi med drugim ustvaril tudi bazo podatkov preverjenih potencialnih konservativnih zaposlenih, tako imenovani “konservativni LinkedIn”, ki bi ga lahko uporabljal tudi vsak drug republikanski predsednik v prihodnosti.
Zaustavitev množičnih migracij
Donald Trump, ki velja za nasprotnika ilegalnih množičnih migracij, naj bi ob ponovnem predsedovanju na tem področju vodil še bolj strogo politiko. Nameraval naj bi omejiti tudi legalne migracije. Za CNN je predstavnik Trumpove kampanje dejal: “Zaustavljanje invazije na naši južni meji je nujno za našo varnost in ena glavnih prioritet predsednika Trumpa. Zaradi tega je v svojih govorih in na platformi Agende 47 predstavil do sedaj najbolj podroben načrt varovanja meje, zaustavitve nezakonitih migracij in odstranjevanja tistih, ki nikoli ne bi smeli biti spuščeni v našo državo.” Načrt naj bi vključeval iskanje migrantov brez dokumentov, ki bi bili poslani v migrantska taborišča in zatem deportirani. Seveda bi to pomenilo izgradnjo velikih sprejemnih taborišč in uporabo zveznih in lokalnih policijskih služb za iskanje migrantov širom ZDA. Če Kongres ne bi hotel financirati takšnega podviga, bi lahko Trump preusmeril sredstva iz Pentagona, kar je že naredil v svojem prvem mandatu. Trump je že rekel, da bo znova uvedel migrantsko politiko iz svojega prvega mandata, kar bi pomenilo prepoved potovanja v nekatere muslimanske države in morda tudi omejevanje migracij iz obdobja pandemije, le da bi šlo tokrat za to, da migranti prinašajo druge nalezljive bolezni. Obljubil naj bi tudi ukinitev delavnih dovoljenj za nezakonite migrante in prepoved izplačevanja socialne pomoči vsem ilegalcem. Trump pa bi šel še dlje, k enemu izmed izvorov migracij. Namerava se namreč lotiti tudi nevladnih organizacij, ki omogočajo nezakonite migracije.
Problem brezdomstva in gospodarstvo
V mesta, ki se soočajo z veliko stopnjo kriminala, bi Trump poslal Nacionalno gardo, od policistov pa naj bi znova zahteval naključne preglede ljudi na cestah. Proti brezdomstvu bi se boril z izgradnjo šotorskih naselij na poceni zemlji, kjer bi delale ekipe zdravstvenih delavcev. Bi pa po nekaterih trditvah lahko brezdomci izbirali med selitvijo v takšna mesta ali s soočanjem z zaporno kaznijo.
Glede gospodarstva bi bilo v primeru Trumpove zmage za pričakovati velike carine na uvožene dobrine in agresiven pristop do trgovske politike, predvsem glede Kitajske. V intervjuju za Fox Business je Trump dejal, da bi podjetja, ki pridejo in svoje proizvode pripeljejo v ZDA, morale avtomatsko plačati desetodstotni davek.
A. S.