Po tem, ko je premier Robert Golob še aprila v državnem zboru zagotavljal, da je Slovenija uspešna pri črpanju evropskih sredstev, so se, kot kaže, sedaj pričeli tudi na javni RTV Slovenija spraševati, ali bi nas morale skrbeti lestvice črpanja evropskih sredstev s Slovenijo na repu.
V tem tednu je Evropsko računsko sodišče objavilo pregled, v katerem so združene ugotovitve iz preteklih poročil o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (RRF). V zvezi s Slovenijo je mogoče razbrati, da smo se znašli med državami, ki najpočasneje črpajo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Zgolj Bolgarija je namreč tista, ki je do konca leta 2024 zaprosila za manjši delež sredstev, ki so bila v sporazumu z Evropsko komisijo predvidena do tega datuma.
Nov dosežek, ki nam ga vsi zavidajo. Slovenija je pod to vlado “počrpala” več kot 100% razpoložljivih sredstev EU.😜#poslanskavprašanja #dz pic.twitter.com/k71ljK7kPo
— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) April 22, 2025
Za našo državo je bilo skladno z načrtom o sporazumu z Evropsko komisijo predvidenih 11 obrokov, a je bilo po navedbah Dela do konca leta 2024 vloženih zgolj šest obrokov, kar predstavlja 56 % zneska zahtevanih plačil, ki so bila sicer načrtovana do konca lanskega leta. Čeprav premier rad izjavi, kako nam zavidajo vsi, pa je jasno, da nam tukaj res težko kdo zavida, razen morda Bolgarija. Sosednje države Hrvaška, Avstrija in Italija so nam lahko vzor, ravno tako Češka, iz katere smo se tako radi leta in leta norčevali, kako ceplja za nami.
Ne zatiskajo si niti oči pred pomanjkljivim črpanjem kohezijskih sredstev
Če smo se še pred nastopom trenutne vlade uvrščali med države, ki so najbolje črpale evropska sredstva, se je to z novo oblastjo spremenilo, saj smo pristali povsem na dnu. O tem dejstvu se očitno ne morejo sprenevedati na javni RTVS, saj so v zadnjem prispevku omenili, da je Slovenija na repu črpanja kohezijskih sredstev.
Spomnimo tudi, da je sicer lani Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) opozoril, da je “negotovost v Sloveniji med drugim povezana tudi s črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost”. Na tem mestu pa je vredno omeniti tudi podatek, da je lani v državnem proračunu zmanjkalo za več kot 300 milijonov evrov pričakovanih sredstev iz priliva EU.
Ker velja rek “when numbers talk, bullshit walks” (ko so jasne številke, ni prostora za nakladanje), je težko razumeti, zakaj je prejšnji mesec premier sploh vztrajal pri navedbah, da smo pri črpanju evropskih sredstev uspešni in da naj bi počrpali več kot 100 % evropskih sredstev. Vsi se moramo zavedati pomena evropskih sredstev, saj ta omogočajo državni napredek. Oblastniki sicer priznavajo, da smo počasnejši, a da je treba biti optimističen. Priznavajo pa, da so bolj zaskrbljeni glede načrta za okrevanje, saj se rok izteče poleti prihodnje leto.
“Vsa investiranja evropskih sredstev doslej so morale reševati vlade, ki jih je vodila stranka SDS. Tudi VFO 21-27(29) bomo uspešno zaključili,” je sicer v luči nedavne analize Evropskega računskega sodišča na družabnem omrežju X izpostavil poslanec SDS in nekdanji minister, pristojen za kohezijo, Zvone Černač in opozoril, da bo “z vsakim dnem trajanja Golobove klike na oblasti škoda za ljudi, predvsem pa za njihove denarnice, bolj boleča”. “Za črpanje smo prepočasni, ker je državni zbor na pobudo Goloba seveda prej sprejel mikrozakon namesto težko pričakovane pokojninske reforme, ki je pogoj za črpanje evropskih sredstev,” pa izpostavlja poslanec Andrej Hoivik.
Ž. N.