Ob začetku redne aprilske seje so se v Državnem zboru z minuto molka poklonili papežu Frančišku, ki ga je predsednica Državnega zbora RS označila za izjemnega človeka in velikega borca za mir, sožitje med različnimi narodi in religijami. V SDS so nato pojasnili, čemu nasprotujejo, da bi se spremembe in dopolnitve Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo obravnavale po skrajšanem postopku, nato pa so sledila vprašanja premierju in ministrski ekipi.
Na Kolegiju predsednice Državnega zbora so sklenili, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo obravnava po skrajšanem postopku. V SDS menijo, da gre za tako pomemben zakon, da ni primerno, da ga Državni zbor obravnava po skrajšanem postopku.
Poslanka Alenka Jeraj je spomnila, da je bil Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Vlada Janeza Drnovška je aprila 2001 sprejela novelo zakona, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Na zakon je bil razpisan naknadni zakonodajni referendum, kjer je proti glasovalo 72,36 odstotka volivcev.
Predlog, ki ga bodo po besedah poslanke SDS obravnavali sedaj, je pripravljen predvsem na račun uskladitve zakona z odločbo Ustavnega sodišča RS. Slednje je namreč odločilo, da so določbe zakona, ki ženskam v lezbičnih parih in samskim ženskam ne omogoča dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neskladne s pravico do nediskriminatorne obravnave pri uživanju človekove pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. “Ker menimo, da ne gre za manjše spremembe zakona, predlagamo, da se zakon obravnava po rednem postopku in se tako omogoči vsem zainteresiranim, da v času postopka posredujejo svoja mnenja in morebitne predloge, predvsem pa, da se glede na rezultate referenduma pred dvema desetletjema in voljo ljudi odpre javna razprava o omenjeni rešitvi, ki ji je nasprotovalo skoraj tri četrtine volivcev,” je izpostavila Jerajeva in opozorila, da se z zakonom otroku jemlje pravico do očeta, kar pa nosi daljnosežne posledice. Zaradi izida glasovanja bo obveljalo, da predlog zakona obravnavajo po skrajšanem postopku.
Poslansko vprašanje premierju Robertu Golobu je uvodoma zastavil zastavil poslanec Anže Logar. Slednjega je zanimalo uresničevanje obljubljenega, saj je bilo mogoče že leta 2023 v slišati, da bo leto reform, nato pa je premier napovedal, da bo leto 2025 reformno leto. “Ta koalicija in ta Vlada bo izpeljala v enem mandatu več reform kot vse ostale vlade v zadnjih 20 letih skupaj,” je uvodoma poudaril Golob in dodal, da so ob nastopu vlade povedali, da je koalicijska pogodba podpisana za dva mandata in da se bodo lotili reform, ki bodo dale rezultate v dveh mandatih. “To ne pomeni, da bomo čakali, to pomeni, da jih bo večina potrjenih v tem mandatu,” je vztrajal in dodal, da so napovedali osem reform. “Nekatere zaostajajo namenoma, nekatere so pa že potrjene.”
Področje zdravstva je po njegovih besedah najpomembnejše področje. Vztrajal je, da se bo sprejemom novega paketa zakonodaje končala razgradnja javnega zdravstvenega sistema. Izrazil je željo, da se bo vnovič podprlo Zakon o zdravniški dejavnosti, ki prinaša jasno razmejitev med javnim in zasebnim. “Plačna reforma je že izpeljana, že uzakonjena in že v izvajanju,” je navedel v nadaljevanju in dodal, da ta ne more biti uvedena čez noč. “Drugi obrok povišic bo v oktobru letos in potem v naslednjih letih naprej. Reforma stanovanjske politike, ne samo da so stanovanjski zakoni pripravljeni, smo tik pred tem, da steče največji investicijski cikel v zgodovini v javna stanovanja, za deset let smo zagotovili tudi sredstva, sredstva sto milijonov letno samo za potrebe izgradnje javnih stanovanj,” je še dodal.
Reforma šolstva naj bi se po besedah Goloba izvaja potihoma že dve leti. Poleg prenove kurikuluma in zagotovitve denarnih sredstev pravi, da pripravljajo spremembo Zakona o osnovni šoli, katere del naj bi bilo tudi preventivno delovanje na področju medvrstniškega nasilja. “Vse to je v pripravi. Zakon o znanosti oziroma reforma znanosti. Ne samo da povišujemo sredstva, od prvega dne vlagamo v inovacije,” je navedel in zatrdil, da se reform ne da izpeljati čez noč. Ob tem je omenil primer pokojninske reforme in dolžino socialnega dialoga. Da koalicijska pogodba ni bila napisana za obdobje dveh mandatov, je premierja sicer nato sicer opomnil Logar in dodal, da so reforme, ki jih je naštel, narejene približno na pol ali pa še to ne.
Poslanec SDS Franc Breznik je nato premierja soočil v zvezi s problematiko črpanja evropskih sredstev. Uvodoma je izrazil prepričanje, da se vsi zavedajo pomena sredstev EU. Sredstva iz evropskih skladov so po njegovih besedah botrovala k zelo hitremu napredku Slovenije kot članice EU. “Za leto za obdobje 2021–2027 je takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše leta 2020 izpogajala skupno več kot deset milijard skupnih evropskih sredstev, od tega je bilo 6,6 milijarde nepovratnih. Za kohezijo je bilo namenjenih več kot tri milijarde evrov, celo za kmetijstvo več kot 1,6 milijarde od skupno 5,7 milijarde. Iz Načrta za okrevanje pa je bilo nepovratnih sredstev več kot dve milijardi sredstev,” je spomnil Breznik in problematiziral, da je lani v državnem proračunu zmanjkalo za približno več kot 300 milijonov evrov pričakovanih sredstev iz priliva EU.
Največji problem, ki ga ugotavljamo v zadnjih mesecih in tednih, je po besedah Breznika črpanje sredstev iz tako imenovane kohezijske politike za leto 2021–2027. “Da gre pri tem črpanju res vse narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije.” Podatki s 17. aprila kažejo na naše črpanje sredstev, približno skupaj 5,9 procenta. Na seji je pokazal graf v letu 2025, ki prikazuje predplačila, ki so visoka približno 4,3 procenta, in pa realizacijo skupnih sredstev politike (1,6 procenta). Ob tem je Breznik opomnil, da premier večkrat govori, da nam zavidajo, ob tem pa opozoril, da je dejstvo, da se Slovenija po črpanju nahaja na dnu, kot država, ki najmanj črpa evropska sredstva. “Podobno je s sredstvi za okrevanje in odpornost, kjer smo prav tako na 41 procentih realizacije. Hrvati, recimo, so daleč preko dveh tretjin,” je izpostavil in Goloba povprašal, kako bomo okrepili črpanje sredstev.
Golob vztraja, da smo uspešni pri črpanju evropskih sredstev
Premier je uvodoma navedel, da so imeli v tem mandatu največ obveznosti do sedaj, ker se je zaključevalo eno programsko obdobje in začelo drugo programsko obdobje. “Vmes smo imeli poplave in smo dobili sredstva iz solidarnostnega sklada, pa še NOO oziroma razvoj za načrt za razvoj in odpornost se izvaja. Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati. Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključevalo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot stoprocentno. Saj se sliši čudno, ampak bilo je počrpano v celoti,” je izpostavil premier in dodal, da je važno, koliko se počrpa do konca. Slovenija je po njegovih besedah za preteklo programsko obdobje počrpala vsa sredstva. “Niti približno ni bila na koncu evropske lestvice, ampak visoko na vrhu, med najboljše uvrščenimi,” je vztrajal in pozval k potrpljenju. Skrb glede črpanja sredstev je po njegovo odveč, ker so pred dvema mesecema sprejeli načrt za pospeševanje črpanja in da se bo dalo prednost projektom znotraj kohezijske politike, ki imajo večjo stopnjo verjetnosti izvedljivosti. “Tudi zaradi tega bodo podatki letos poleti že bistveno drugačni,” je vztrajal premier.
Nov dosežek, ki nam ga vsi zavidajo. Slovenija je pod to vlado “počrpala” več kot 100% razpoložljivih sredstev EU.😜#poslanskavprašanja #dz pic.twitter.com/k71ljK7kPo
— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) April 22, 2025
Breznik je premierja opomnil, da je Slovenija in tretja Janševa vlada končala črpanje na četrtem mestu, danes pa smo na zadnjem mestu. Spomnil ga je, da Umar opozarja, da je negotovost Slovenije med drugim povezana tudi s črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Če po njegovih besedah pogledajo sredstva iz načrta za okrevanje ali kohezijska sredstva, je črpanje nič, samo črpanje. “Izključno dviguje še teh nekaj odstotkov Ministrstvo za delo in ostali, mehke vsebine, kjer so neke zadeve že realizirane,” je izpostavil in dodal, da je to ta žalostna zgodba. Na področju medicine, zdravja se ne črpa nič.
.@FrancBreznikSDS: Zelo zanimivo je, da je Slovenija oz. tretja vlada @JJansaSDS junija 2022 končala črpanje evropskih sredstev na 4. mestu in to je tudi objavila Evropska komisija @EU_Commission. 🆘 Danes smo na zadnjem mestu. pic.twitter.com/Te8kICGZ55
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 22, 2025
Poslanka NSi Iva Dimic je premierja povprašala glede ukrepov, ki bi mladoletniško nasilje zajezili in otrokom omogočili varen šolski prostor. Golob je priznal, da ga pretrese, ko vidi nasilje, še posebej med mladostniki. “Žal se večina tega nasilja, sploh tega, ki se znajde na spletu, ne izvaja v šolah, ampak izven. To nič ne spremeni, da moramo na tem področju delovati in delovati moramo kontinuirano in ne, ne gre za posamezen ukrep, ampak gre za sprotno in ves čas kontinuirano delovanje,” je navedel in dodal, da je pomembna tudi preventiva, na kateri naj bi po njegovih besedah delali v zadnjih dveh letih. Povedal je, da je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje okrepilo šolski nadzor, šolski inšpektorat in je teh prijav več. “Spodbujamo vse žrtve in očividce, da prijavljajo take primere, ker samo, če so primeri prijavljeni, jih lahko tudi učinkovito rešujemo. Hkrati pa pričakujem tudi od Ministrstva za pravosodje, da prav na Zakonu o mladoletnih prestopnikih pripravi cel niz ukrepov, s katerimi bo multidisciplinarno take prestopnike tudi učinkovito prevzgojilo.”
Poslanka NSi se je strinjala o nuji preventive in dodala, da potrebujemo tudi konkretne ukrepe za tiste, ki so že danes nasilni in se ne odzivajo na vzgojne ukrepe. “Nasilje v šolskem okolju bi se dalo omejiti in otroke pred njimi zaščititi tako, da bi učiteljem in ravnateljem dali možnost izreka vzgojnih ukrepov. Ogromno bi naredili že s tem, da bi imeli možnost nasilnega učenca umakniti iz učilnice oziroma, če je treba, tudi iz šole, potem bi mu pa seveda omogočili šolanje na daljavo oziroma program socializacije.”
Premier je nato predstavil predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v EU v obdobju med januarjem 2025 in junijem 2026. Slednji je med drugim izpostavil, da so “minili časi, ko se je lahko EU na področju varnosti in gospodarstva zanašala na partnerje po svetu”. Največji trgovinski in varnostni partner je EU po njegovih besedah jasno povedal, da se mora Evropa znajti sama. Konkurenčnost evropskega gospodarstva, krepitev kapitalske unije, vlaganje v znanje ter krepitev varnosti in odpornosti je Golob po poročanju STA omenil med prednostnimi nalogami Slovenije v okviru EU. V zvezi z deklaracijo pa je priznal, da “je morda premalo obsežna, a je bila po njegovih besedah pripravljena v skladu s poslovniškimi roki in sprejeta pred zadnjimi geostrateškimi spremembami v svetu”.
SDS in NSi kritični do predloga deklaracije
V koalicijski SD bodo deklaracijo, o kateri bodo glasovali v petek, podprli, saj menijo, da je potrebno krepiti odpornost unije na vse izzive. S tem se je strinjala poslanka Svobode Andreja Rajbenšu, ki meni, da mora Slovenija ostati konstruktivna članica EU. Poslanka V poslanskih skupinah SDS in NSi so o deklaraciji kritični. Po besedah poslanca NSi Franca Medica je deklaracija presplošna in ni usmerjena v reševanje najpomembnejših izzivov današnjega časa. Poslanec SDS Breznik je opozoril, da je velik problem velika diskrepanca med delovanjem vlade na eni strani, na drugi strani pa zasledovanjem ciljev v tej deklaraciji, ki so po njegovih besedah splošno določeni, niso konkretizirani. Vidna pa je tudi kontradiktornost tega, kar je zapisano v deklaraciji in kar trenutno počne Evropska komisija.
Breznik je bil kritičen do navedbe premierja, da “bomo krepili našo varnost, ne bomo pa kupovali orožja”. “A ste slišali prej, kaj je govoril? Ste slišali, kaj je govoril? S čim, s taborniškimi organizacijami, s civilno zaščito, s čim se bomo branili?” Poudaril je, da varnosti brez realne ognjene moči ni. “Mi nujno potrebujemo nakupe resnih samovoznih havbic, resnih raketnih sistemov, resne, lahko bi rekel, zaščite v zraku, na morju in tako naprej.”
Med drugim pa je tudi izpostavil, da četudi “deklaracija obravnava evropsko prihodnost držav Zahodnega Balkana, o tem v zadnjem času ni bilo nobene resne politične izjave”. “Še večja kontradiktornost se pa kaže, da seveda ne pozabi, kljub temu da je ta deklaracija izredno splošna, omeniti pravice LGBT skupnosti,” je izpostavil in dodal, da je Slovenija ustavna demokracija, zavezuje pa jo tudi evropska listina o socialnih pravicah. “Slovenija je zavezana Svetu Evrope. V Sloveniji je zavezano sodišče za človekove pravice in tako naprej. Slovenija tega ne rabi omenjati, in to je država, ki ima eno najnižjih natalitet, katastrofalno demografsko sliko.”
Poslanec SDS Andrej Kosi je bil kritičen, ker se navkljub spreminjanju razmer vsebina deklaracije ni spremenila. “Ta deklaracija je za v koš. Na eni strani govorite o tem, da je Evropa s svojo politiko na neustrezni poti, potem pa bi po isti poti radi prišli na vrh. Dragi moji, to ne gre. Ne gre. Torej, treba se je pač obrniti nazaj, priti do križišča in ubrati drugo pot, ki bo šla proti vrhu.”
Poslanka Anja Bah Žibert je ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja povprašala glede sorazmernosti ukrepanja policije napram lastnikom na zemlji, kjer poteka gradnja kanala C0, ob tem je predvajala tudi videoposnetek. Minister je pojasnil, da policija na podlagi 12. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki urejajo policijsko asistenco, zagotavlja pomoč na podlagi pisnega zahtevka upravičenca. Po njegovih besedah je policija dolžna zagotavljati “asistenco državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim in pa nosilcem javnih pooblastil, ko izvajajo javna pooblastila na podlagi zakonsko določenih nalog”.
Navedel je datume policijskih asistenc, pri čemer je izpostavil to, ki se je izvajala 14. 12. 2022, ko je bila ena oseba pridržana. Pritožbeni senat na Ministrstvu za notranje zadeve je po njegovih besedah ugotovil, da je bila policijska asistenca izvedena v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, a da je pri ukrepanju eden od policistov prekoračil svoja pooblastila, ker je z nestrokovnim udarcem udaril pritožnika v obraz. “To pomeni prekoračitev fizične sile,” je povedal in dodal, da so bile pritožbe nad delom policije sprejete in obravnavane.
Zakon o nalogah in pooblastilih policije v pomembnem delu govori o tem, da mora policija spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, je poudarila Bah Žibertova in dodala, da jo zanima, kako so v postopku, kjer je lastnik zemljišča dobil udarec, varovali človekove pravice lastnikov zemljišč. “Koga je tukaj policija ščitila? Namreč, policija tudi na samem mestu ni znala pravzaprav pojasniti, kaj je tista pravna podlaga, da so tam. Ti ljudje so bili na svojih zemljiščih. Se pravi, je policija verjela enostransko in verjela Mestni občini Ljubljana, da je to neko javno dobro,” je izpostavila in dodala, da danes vemo, da je tudi Ustavno sodišče povedalo, da temu ni tako in da je bila ta prekategorizacija neustavna. “Gre za to, da se te lastnike zastrašuje. In zdaj 2025 ponovno. Dobesedno se je pozivalo, da se čez lastnike zapelje bager, in vas sprašujem, katere, bom rekla, ne pristojnosti, ampak koga je ščitila v tem primeru policija, vsi so državljanke in državljani RS?” Minister je v odgovoru ponovno ponovil podobne stvari, na to pa je poslanka med drugim pristavila, da ni bilo nobene sorazmernosti. “Tu je bilo jasno navodilo, da je treba te ljudi odpeljati,” je bila kritična.
Ž. N.