Na Hrvaškem bodo šli v uvedbo davka na nepremičnine. Turistično oddajanje bo tako kmalu postalo bistveno bolj obdavčeno. Davek se po novem ne bo več plačeval le za osnovna, ampak tudi za pomožna ležišča.
Davek na nepremičnine stopa v veljavo s 1. januarjem, znašal pa bo od 0,6 do 8 evrov na kvadratni meter za stanovanja in hiše, ki so uporabna za bivanje, v katerih se ne živi in ki niso v dolgoročnem najemu.
Prihaja pa tudi do dviga pavšalnega davka za apartmaje, in to do 300 evrov na ležišče. Po novem se bo ta plačeval za vsa ležišča, ne zgolj za osnovna.
Davek na počitniške hiše se spreminja v nepremičninski davek
Dosedanji davek na počitniške hiše se tako spreminja v davek na nepremičnine. Za razliko od obstoječega sistema bodo lokalne enote sedaj določale znesek od 60 centov do 8 evrov na kvadratni meter, odvisno od con, ki jih bodo uvedle. Obdavčilo se bo stanovanjske stavbe, dele stavb, stanovanja in druge funkcionalne prostore, namenjene bivanju, pri tem pa bodo izvzete nepremičnine v kmetijstvu ter tiste, kjer se opravlja kakšna dejavnost, na primer zobozdravstvene ordinacije ali odvetniške pisarne.
Vsaka domača in tuja pravna kot tudi fizična oseba bo veljala za davčnega zavezanca. Stanovanja v novogradnji se bo po poročanju Jutranjega Lista obdavčilo od dneva veljavnosti uporabnega dovoljenja, izjemoma pa tudi od dneva, ko bo nepremičnina dejansko dana v uporabo. Plačevanju davka na nepremičnine za stanovanja, ki so bila pridobljena s pomočjo izvršb, se ne bodo izognile niti banke, a bodo slednje primorane v plačevanje le-tega šele šest mesecev po izvedeni izvršbi.
Državi davka ne bo treba plačevati
Stanovanja, v katerih se živi, in tista, ki so v dolgoročnem najemu vsaj 10 mesecev, bodo oproščena davka, prav tako nepremičnine, ki so bile poškodovane v naravnih nesrečah, ter tiste, za katere je mogoče ugotoviti, da bivanje v njih ni možno. V slednjem primeru gre za stare in porušene nepremičnine, ki so brez strehe, oken ali vrat ali imajo nedelujočo statiko. V primeru nepremičnin, ki so v državni lasti, pa plačevanje davka ne bo potrebno. Plačevalo se ne bo niti davka za nepremičnine v lastni lokalnih oblasti in za nepremičnine, ki so v javni rabi in so namenjene bivanju oseb (denimo v primeru domov za ostarele in študentskih domov).
Določanje posebnih socialnih kriterijev za tiste, ki imajo morda v lasti nepremičnino, nimajo pa potrebnih prihodkov za pokritje nepremičninskega davka, bo v pristojnosti mest in občin. A v tem primeru se ne bo presojalo na individualni ravni, torej od konkretnega primera do primera, ampak bodo kriterije določili predstavniški organi s sprejetim sklepom.
Davek se bo določal 31. marca, zavezanci pa bodo morali sami poskrbeti za prijavo svoje davčne obveznosti. V primeru, da tega ne bodo storili in ne bodo javili sprememb, jim grozi plačilo kazni v višini od 1000 do 6630 evrov.
Glede na lokacijo, ulico, naselje ali cono, kjer se nepremičnina nahaja, bo občina ali mesto določalo višino davka. Obstajala pa bo tudi možnost, da se višina zneska poviša glede na druge kriterije, kot so denimo starost nepremičnine ali pa če ima nepremičnina dodaten objekt, kot je denimo bazen. To pa obstaja le kot možnost. Možno bo tudi, da se bo višina davka določila kar za celotno območje, če bo denimo šlo za neko območje, kjer turizem sploh ni razvit in se ne nahaja ob morju. V teh primerih se bo lahko predpisalo minimalno stopnjo davka 60 centov na kvadratni meter.
Prihodki od davka se bodo delili v razmerju 80 : 20
Prihodki od davka na nepremičnine se bodo delili med lokalnimi skupnostmi in državo v razmerju 80 proti 20 v korist mest in občin. Vendar bo ta prihodek države na koncu namenjen fiskalni izravnavi, da bi tudi tiste lokalne enote, ki niso turistično razvite, dobile nekaj od tega. Kar se tiče obdavčitve turističnega najema, bo ta zdaj bistveno bolj obdavčen. Država je namreč prišla do izračuna, da je dosedanja davčna obremenitev dolgoročnega najema znašala 8,4 odstotka, turističnega pa 2 odstotka, brez upoštevanja plačila turističnih pristojbin, DDV-ja na spletne platforme, članarin turističnim združenjem in davka na počitniške hiše.
V razponu od 19,91 evra do 199,08 evra na osnovna ležišča se je do sedaj plačeval pavšalni davek. Večina lokalnih skupnosti (45 odstotkov) je uvedla stopnje do 40 evrov. Pavšal se bo sedaj dvignil in bo določen glede na indeks turistične razvitosti, ki se izračuna glede na število prihodov turistov na posamezno destinacijo, število nočitev, postelj, zaposlenih v turizmu itd. Čeprav se je sicer v primerih turističnega najema omenjala možnost, da se uvede obdavčitev po stopnji 12 odstotkov na 70 odstotkov skupnih prihodkov, enako kot v primeru dolgoročnega najema, se je finančno ministrstvo odločilo za povečanje pavšala. V turistično najbolj razvitih krajih bo tako pavšal znašal od 150 do 300 evrov na ležišče in se bo plačeval za osnovna in pomožna ležišča. V drugi skupini bo pavšal znašal od 100 do 200 evrov, v tretji od 30 do 150 evrov, v četrti pa od 20 do 100 evrov. Spodnja meja pavšala se bo dvignila za kar 653 odstotkov v krajih, ki so turistično najbolj razviti (Rovinj, Dubrovnik, Split).
V času, ko bo prišlo do uvedbe nepremičninskega davka, bo v veljavo stopila davčna razbremenitev plač. Slednja bo v veljavo stopila s 1. januarjem. Davčno razbremenitev plač bodo še posebej občutili v več kot 60 lokalnih skupnostih, kjer je trenutna stopnja davka na dohodek višja od tiste, ki bo določena v naslednjem letu. Občine bodo tako v prihodnje lahko imele nižjo stopnjo davka na dohodek, med 15 in 20 odstotki, višjo pa med 25 in 30 odstotki. Mesta bodo imela stopnje od 15 do 21 odstotkov oziroma od 25 do 31 odstotkov, velika mesta in sedeži županij do 22 in 32 odstotkov, mesto Zagreb pa do 23 in 33 odstotkov. Povišuje se tudi osnovna olajšava s 560 na 600 evrov, kar pomeni, da bo povprečna plača samske osebe v Zagrebu, ki je za junij znašala 1509 evrov, višja za 16,65 evra, kar na letni ravni znaša skoraj 200 evrov več. Večje povišanje plač pa bodo, kot že rečeno, občutili zaposleni v posameznih občinah. Na primer prebivalec Klisa bo na povprečno plačo, ki je junija v Splitsko-dalmatinski županiji znašala 1267 evrov mesečno, prejel 26 evrov več.
Ž. N.