Turška lira je danes dosegla rekordno nizko vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem, potem ko je aretacija istanbulskega župana Ekrema Imamogluja sprožila zaskrbljenost glede politične stabilnosti v državi. Depreciacija valute bi lahko povzročila dražji uvoz blaga, medtem ko je bil odziv na finančnih trgih mešan.
V zgodnjem trgovanju je lira padla na 40 lir za dolar, potem ko je v torek, 18. marca, znašala 37 lir za dolar. Kasneje tekom dneva se je nekoliko stabilizirala na okoli 38 lir za dolar.
Turška valuta že več let postopno slabi, a najnovejši oster padec je povezan z aretacijo Ekrema Imamogluja, enega glavnih političnih tekmecev predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Imamoglu je bil pridržan zaradi suma korupcije in povezav s teroristično organizacijo, kar je opozicija označila kot “poskus državnega udara” in del širšega zatiranja političnih nasprotnikov.
Vpliv na gospodarstvo in trge
Turčija je velik uvoznik zemeljskega plina, surove nafte in petroleja, zato bo padec lire povečal stroške teh surovin. Po prvih znakih so se trgovine s premogom in petrolejem zaustavile, saj so uvozniki čakali na stabilizacijo valute. Na trgu polimerov pričakujejo, da se bo povpraševanje povečalo po koncu ramazana 30. marca.
Turške državne obveznice so bile prav tako pod pritiskom, pri čemer so dolgoročne zapadlosti, vključno z obveznico dospelosti 2045, izgubile 1,3 centa in padle na 85,35 centa za dolar. Turški borzni indeks modrih čipov (.XU100) je zabeležil 8,72-odstotni padec, kar je največji enodnevni padec od marca 2021, bančni podindeks (.XBANK) pa je izgubil 9,88 odstotkov vrednosti, poroča Argus Media.
Reakcije finančnih oblasti in vlagateljev
Turški finančni minister Mehmet Simsek je zagotovil, da vlada sprejema potrebne ukrepe za stabilizacijo trga, vendar brez podrobnosti. Bankirji ocenjujejo, da je centralna banka ob padcu lire prodala najmanj 5 milijard dolarjev v devizah, nekateri pa trdijo, da je bila skupna prodaja morda celo 10 milijard dolarjev.
Nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko ta padec zapletel denarno politiko. Centralna banka je decembra začela cikel zniževanja obrestnih mer po 18 mesecih zaostrovanja, ki je končal obdobje neortodoksne ekonomske politike pod Erdoganom. Vendar bi lahko nova depreciacija lire preprečila nadaljnje zmanjševanje obrestnih mer, saj bi to lahko dodatno poslabšalo inflacijski pritisk. Analitik Tatha Ghose iz Commerzbank je opozoril, da bi nadaljnje padanje lire lahko sprožilo večje kapitalske odlive. Frantisek Taborsky iz ING pa je poudaril, da bi lokalne banke lahko zagotavljale nekaj podpore deviznim trgom, poroča Reuters.
Prihodnje napovedi
OECD napoveduje, da bo inflacija v Turčiji letos znašala 31,4 odstotka, kar je največ med njenimi članicami, leta 2026 pa naj bi padla na 17,3 odstotka. IMF pričakuje, da bo turško gospodarstvo letos zraslo za 2,6 odstotka, potem ko je lani beležilo 2,7-odstotno rast. Politična nestabilnost in valutni pretresi ostajajo ključni izzivi za turško gospodarstvo, pri čemer bo nadaljnji razvoj odvisen od odziva oblasti in vzdržljivosti finančnih trgov.
A. H.