“Večina Ukrajincev sanja o vrnitvi v ozvezdje evropskih držav, s katerimi nas vežejo starodavne vezi. Naj vam navedem primer: v 11. stoletju je ustanovitelj Kijevske katedrale svete Sofije, Jaroslav Modri, svoje hčere poročal s kralji Francije, Norveške in Madžarske. To je le logična vrnitev k našemu izvoru,” je Dmytro Chystiak prepričan, da je ukrajinski narod, po svoji mentaliteti, ki je končno jasno določena, evropski. Po oceni profesorja na Nacionalni univerzi Tarasa Ševčenka v Kijevu gre za civilizacijski konflikt, ki traja že stoletja med Ukrajino, ki je zavezana demokratičnim vrednotam, in njihovimi severnimi sosedi, ki so zavezani avtoritarnim režimom. Chystiak je spregovoril o razmerah v Ukrajini – trenutno se tudi sam nahaja v Kijevu – in ne ve, ali bo jutri še živ.
Dmytro Chystiak je ukrajinsko in francosko govoreči pesnik, pisec kratkih zgodb, literarni kritik, znanstvenik in novinar. Intervju z njim je opravila novinarka in pesnica Laura Garavaglia, besedilo pa je v slovenščino prevedel prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjan M. Turk, ki je poleg tega tudi prispeval podatke o avtorju. Chystiak je govoril predvsem o razmerah v Ukrajini – sam se namreč trenutno nahaja v Kijevu – “Ne vem, če bom preživel,” so njegove besede, ki zgovorno slikajo stanje, v katerem se je znašla ta država. “Gre za dejavnost, ki jo Evropska akademija znanosti in umetnosti podvzema v zaščito Ukrajincev pred Putinovo agresijo. Pripravljamo tudi nadaljnje korake, na primer ustanovitev Akademije, ki bi ukrajinskim študentom pomagala prebroditi čas vojne,” je povedal Turk.
Ukrajina je država, ki se vse bolj obrača k Evropi, že pred sedanjo vojno pa je bila v dramatičnem položaju: najprej je Rusija leta 2014 priključila Krim, nato so se pojavile kritične razmere v Donbasu, kjer že osem let poteka vojna z nizko stopnjo intenzivnosti, o kateri se sicer ne ve veliko. Chystiak je pojasnil, da so napetosti na njihovih mejah v zadnjih mesecih pričale o tem, da je pritisk na Ukrajino vse močnejši, vendar pa ruska agresija na njihovem ozemlju traja že od leta 2014 in je terjala več kot 13 tisoč mrtvih in več kot 33 tisoč ranjenih ter več kot 20 milijonov ljudi, ki so zapustili ozemlje Krima in Donbasa ter se zatekli v Ukrajino ali tujino. Po podatkih ameriških obveščevalnih služb je bilo razvidno, da bi bila infrastruktura Kijeva v primeru novega konflikta z Rusko federacijo ena od tarč bombardiranja – ta napoved se je tudi uresničila. “Ukrajinci upamo, da bodo ukrepi mednarodne skupnosti, ki je vse bolj solidarna z našo državo, spodbudili diplomatsko rešitev teh napetosti. To pa je odvisno predvsem od poti, ki jo bo izbrala Ruska federacija,” je Chystiak povedal že pred začetkom vojne.
Gre za civilizacijski konflikt, ki traja že stoletja – konflikt med demokratičnimi vrednotami in avtoritarnim režimom
Novinarka Garavaglia je Chystiaka povprašala po zgodovinskih in gospodarskih razlogih za napetosti med Rusijo in Ukrajino. Univerzitetni profesor je pojasnil, da to vprašanje vključuje neštete zgodovinske analogije. “Če skrajšam zgodbo, bi rekel, da je glavni vzrok za to izvirno stališče ruske vlade, ki ga je predstavila v svojih kategoričnih predlogih državam Nata: dvom o območjih moči v Vzhodni Evropi po razpadu ZSSR in vrnitev nadzora nad političnim in gospodarskim življenjem Ukrajine, ki naj bi se med majsko revolucijo leta 2013 preorientirala k Evropski Uniji,” je dejal in nadaljeval, da je parlament Ruske federacije glasoval o predlogu za priznanje neodvisnosti samooklicanih republik, sestavljenih iz dela regij Doneck in Lugansk, ki jih je anektirala ruska vojska, da bi jih popolnoma nadzorovala in uporabljala kot element stalne grožnje oboroženega spopada z Ukrajino. Po drugi strani pa sta ruski vojaški korpus na ozemlju Belorusije in leta 2014 priključenega Krima tudi instrumenta pritiska na Ukrajino, da bi opustila svojo usmerjenost v Evropo in Nato. Po njegovi oceni gre za civilizacijski konflikt, ki traja že stoletja med Ukrajino, ki je zavezana demokratičnim vrednotam (Kijevska kneževina v srednjem veku brez pranja kmečkih možganov, Kozaška republika v 17. stoletju, Ukrajinska ljudska republika leta 1917), in njihovimi severnimi sosedi, ki so zavezani avtoritarnim režimom (srednjeveške kneževine pod nadzorom tatarsko-mongoškega cesarstva, Rusko cesarstvo s pranjem kmečkih možganov, ZSSR), kar bi bila ločnica med Evropo in Azijo.
Skoraj vsi Ukrajinci podpirajo evropsko usmeritev, kar je nedopustno za Moskvo
“Ne vstopu Ukrajine v Nato, priznanju republik Doneck in Lugansk v Donbasu s strani Amerike in Evrope ter priključitvi Krima k Rusiji, umiku ameriških in Natovih enot iz vzhodnoevropskih držav. To so Putinovi pogoji za umik ruskih vojaških sil z ukrajinske meje, ki so za Evropo in Ameriko večinoma nesprejemljivi. Toda za Rusijo bi bil Nato na njenih mejah prav tako nesprejemljiv,” je novinarka Chystiaku zastavila naslednje vprašanje. Ta je pojasnil, da članstvo Ukrajine v Natu ni bilo na dnevnem redu, kot so izjavili tiskovni predstavniki te institucije, zato v prihodnjih letih ne predstavlja grožnje za Rusko federacijo. “Trdim, da gre torej za vprašanje koncepta ‘območij moči’ iz hladne vojne v logiki totalitarnega režima v Moskvi,” je poudaril. Stališče Ukrajine, ki ga je potrdila Majniška revolucija leta 2013, je jasno: približati se Evropi, da bi zgradila demokratično in z Natom zaščiteno državo po zgledu naših zahodnih sosed, ki so prav tako izšle iz sovjetskega ‘območja moči’. Skoraj vsi Ukrajinci podpirajo to usmeritev, kar je nedopustno za Moskvo, ki bi rada preprečila ta zgodovinski proces, ki ga po mnenju Chystiaka ni mogoče ustaviti niti v primeru še bolj množične agresije ruske vojske.
V Donbasu gre za pravo humanitarno katastrofo: “Ta regija ostaja odprta rana na telesu naše države, ki se bo še dolgo celila”
Novinarko je zanimalo kaj več o “kolonizaciji”, kot jo imenujejo nekateri mediji, za katero se zdi, da jo izvaja Rusija na Krimu, in o položaju ukrajinskega prebivalstva v Donbasu. Po besedah Chystiaka so navedene številke zgovorne: 200 tisoč ljudi je moralo zapustiti Donbas in Krim ter poiskati zatočišče v Ukrajini in tujini. Represija proti tatarskemu ljudskemu parlamentu na Krimu je stalna, militarizacija regije, ki jo Ukrajina od leta 1954 razvija kot turistično destinacijo, pa dramatična. V Donbasu gre za pravo humanitarno katastrofo: rudniki so poplavljeni, tovarne preseljene, prebivalci so pridobili že skoraj milijon ruskih potnih listov. “Ta regija ostaja odprta rana na telesu naše države, ki se bo še dolgo celila,” je dejal pesnik, ki je novinarki v nadaljevanju tudi pojasnil, da je Ukrajina večnacionalna in večkulturna država, v kateri se mešajo jeziki in kulture, vendar mora zmagati zavedanje, da so državljani iste države z isto zgodovino, ki jo morajo graditi. Ruska agresija je dejansko zelo pripomogla k temu zavedanju, hkrati pa povečala število govorcev ukrajinskega jezika, zlasti med mladimi, jezika, ki je preživel carske ukaze in množično zatiranje ukrajinske inteligence s strani sovjetskega režima, tako kot je ukrajinsko ljudstvo preživelo vojne in revolucije, strašno lakoto, ki jo je leta 1932 organiziral Josip Stalin, in jedrsko katastrofo v Černobilu. A preizkušnja še ni končana.
Ukrajinski pisatelji so pogosto presegli okvire pisateljevanja
Novinarko je za konec še zanimalo, kakšna je po mnenju Chystiaka kot pesnika, pisatelja in literarnega kritika vloga intelektualcev v današnji Ukrajini. Ukrajinski pisatelji so pogosto presegli okvire pisateljevanja, je poudaril Chystiak. Obrazi pesnika Tarasa Ševčenka so v ukrajinskih domovih pogosto ob Materi božji, Mariji, zgodovinar Mihajlo Hruščevski je bil leta 1918 prvi predsednik Ukrajine, pesnik Pavlo Tičina je vodil sovjetsko vlado, prozaist Oles Gončar je bil pobudnik obnove katedrale svetega Mihaela z zlatimi kupolami, ki jo je uničil stalinistični režim … “Kijevska podružnica Nacionalne zveze pisateljev, katere podpredsednik sem, je bila pobudnica družbenega gibanja “Rukh”, ki je imelo ključno vlogo pri doseganju ukrajinske neodvisnosti leta 1991. Te pisatelje sem poznal v mladosti in njihov zgled me je navdihoval. Ko pomislim na Danteja ali Pica della Mirandola, najdem isti vir navdiha, v katerem družbena aktualnost ni neločljivo povezana s človekovim dostojanstvom. Kajti vsak velik pisatelj tudi po smrti ostaja v službi tistega, kar je tudi njegova svoboda: ideala, znanja, svetega, nezavednega in seveda bralca, ki ga vodi k modri ptici ali cvetovom zla, jasnosti ali teme. Vendar se vsak od nas odloči za to isto izbiro, seveda,” je sklenil doktor znanosti, ki je v francoščino prevedel tudi približno 50 ukrajinskih in ruskih pisateljev.
Zaradi vojne, ki jo je napovedala Rusija, so se razmere v Ukrajini močno spremenile
Drugačno življenje, ki je za mnoge nova izkušnja, čeprav vojna na vzhodu traja že od leta 2014. Nepredvidljivo bombardiranje z beloruskega ozemlja in spopadi med ukrajinsko vojsko, ki jo podpirajo prostovoljci ter ruskimi oboroženimi silami in diverzantskim skupinam, ki so se v Kijevu začeli sejati teror pred enim tednom. Boji, ki so ovirali napredovanje ruskih tankov, so precej uničili infrastrukturo Irpina, literarnega mesta, kjer sta bivala Pasternak in Steinbeck. “To je bil tudi velik trenutek resnice, ko so se Ukrajinci združili: prostovoljstvo, partizanski boj, medsebojna pomoč v času vojne, skupne demokratične vrednote tvorijo trdno podlago, ki bo kljub Putinovim grožnjam z zračnim (in celo jedrskim) uničenjem na koncu utrdila naš narod, za katerega sem danes prepričan, da je po svoji mentaliteti, ki je končno jasno določena, evropski (kljub težavam rasti in postkolonialnim kompleksom na številnih področjih),” je sporočil Chystiak, ki je tudi povedal, da miselnost, ki je napajala kri Gogolja in Dovženka, danes pa jo ponazarjajo njegovi rojaki, ki jih brez pretiravanja ponosno imenuje “junaki našega časa”. Ti se pogosto ob velikem tveganju borijo za evropsko prihodnost, katere organski del bodo (če mi Bog da življenje) tudi v prihodnje. To je čas, ki ga je v svoji poeziji predvidel eden od utemeljiteljev naše književnosti Taras Ševčenko: “Vstanite, bratje, osvobodite svoje verige, naj sovražnikova kri poškropi zdravo svobodo (…) v veliko, svobodno, združeno, novo družino (…) In v novi deželi ne bo več sovražnika, ne zatiralca, bosta samo Sin in Devica, in ljudje v tej novi deželi…” “In zaključim s poslovilno formulo (ali slovo), ki jo delijo milijoni: “Slava Ukrajini! Slava junakom! Tudi vi ste del tega, saj s svojim delom razsvetljujete ta svet, in tega ne bomo pozabili,” je obljubil Chystiak, ki ni prepričan, kaj mu bo – tako kot tudi drugim Ukrajincem – prinesel jutrišnji dan. Življenje ali smrt?
Sara Bertoncelj