V 84. letu je umrl zaslužni profesor Fedja Rupel, brat prvega slovenskega zunanjega ministra prof. dr. Dimitrija Rupla.
Flavtist in pedagog zasl. prof. Fedja Rupel se je rodil 12. marca 1937 v Ljubljani v družini znanega violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na Akademiji za glasbo pri prof. Borisu Čampi in študij zaključil leta 1959, dve leti kasneje pa še podiplomsko specialistično stopnjo. Tako kot njegov profesor je v Parizu s pomočjo štipendije francoske vlade med leti 1961 in 1962 študiral na École normale de Musique pri Gastonu Crunellu in Henryju Lebonu, se izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo “Licence de Concert”.
Bil je član Simfoničnega orkestra RTV in izjemno zaznamoval slovenski umetniški prostor
V mladih letih je bil tako kot oče violinist in že leta 1957 je postal član dve leti poprej ustanovljenega Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Od 1958 je tam igral flavto (1958–1960) in bil kolega z odličnimi glasbeniki, ki so tako kot on dodobra zaznamovali slovenski umetniški prostor (Jože Falout, Ivo Petrić, Mojmir Sepe, Ciril Škerjanec, Alojz Zupan idr.). Po pariškem obdobju je bil desetletja član orkestra Slovenske filharmonije (1961‒1986). Med letoma 1966 in 1975 je na Akademiji za glasbo deloval kot predavatelj komorne igre kot eden redkih s tovrstno diplomo, od leta 1975 do 2014 pa je poučeval tudi flavto.
Spominjajo se ga kot dobrega mentorja
Ukvarjal se je tudi z didaktično literaturo za flavto in napisal nekaj avtorskih skladb. Med njegovimi najuspešnejšimi diplomanti so: Karolina Šantl Zupan, Matej Zupan, Renata Penezić, Alenka Zupan, Matej Grahek, Ana Kavčič Pucihar, Milena Lipovšek in ne nazadnje Alja Velkavrh. Fedja Rupel je leta 2013 prejel naziv zaslužni profesor. Vključeval se je tudi v vodstvene dejavnosti, in sicer kot prodekan za umetniško dejavnost (1985–1993) in kot dolgoletni predstojnik Oddelka za pihala, trobila in tolkala (1993–2005).
Deloval je tudi v ansamblu
Kot komorni glasbenik je deloval v ansamblu Slavko Osterc in Ljubljanskem pihalnem triu, kot solist pa s priznanimi pianisti (Janko Ravnik, Marijan Lipovšek, Aci Bertoncelj, Vlasta Doležal-Rus idr.). S posebno pozornostjo se je posvečal delom sodobnim slovenskim skladateljem in krstno izvedel številna, tudi njemu posvečena dela. Zapustil je bogato bero studijskih posnetkov ter za svoje umetniško delo prejel številna prestižna priznanja.
prof. dr. Karolina Šantl Zupan