V 91. letu starosti je v nedeljo zvečer umrl slovenski ekonomist in politik nekdanjega komunističnega režima, zadnji predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Dušan Šinigoj. Ta je sodeloval tudi pri razoroževanju teritorialne obrambe pred osamosvojitvijo Slovenije.
Dušan Šinigoj se je rodil leta 1933 v Dornberku pri Novi Gorici. Leta 1959 je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Najprej se je kot profesor zaposlil na ekonomski srednji šoli v Ajdovščini, med letoma 1961 in 1963 pa je predaval na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici, kjer je pozneje zasedel tudi mesto ravnatelja.
Leta 1969 je postal sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v Novi Gorici, leta 1973 pa je začel delati v Ljubljani kot član izvršnega odbora republiške konference SZDL. Pet let zatem je bil izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije, maja 1984 pa še za predsednika, za katerega je bil vnovič izvoljen leta 1986, kot navaja Slovenska biografija.
Že pred izvolitvijo na čelo izvršnega sveta skupščine je bil član več odborov in komisij, med drugim je bil predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi, svojo pozornost pa je namenjal tudi šolskim vprašanjem in gospodarski problematiki konec 80. let. Šinigoj je namreč vodenje slovenske vlade prevzel v času zaostrovanja jugoslovanske družbene in gospodarske krize, kot je zapisano v Slovenski biografiji, njegovi nekdanji sodelavci pa izpostavljajo tudi njegov prispevek v času postavljanja temeljev samostojne države.
Vladne posle je po prvih demokratičnih volitvah predal premierju slovenske osamosvojitvene vlade Lojzetu Peterletu, do leta 1993 pa je bila direktor Komercialne banke Nova Gorica.
Sodeloval je pri razoroževanju teritorialne obrambe
Poleg tega, da je Šinigoj vodil zadnjo vlado, ki se je soočala s hudo gospodarsko krizo, je po besedah Janeza Janše sodeloval tudi pri eni izmed najbolj sramotnih dejanj v slovenski zgodovini – razorožitvi teritorialne obrambe, ki je na začetku leta 1990 imela dovolj orožja za skoraj 100.000 ljudi.
“Del tega orožja so iz Slovenije odpeljali že pred volitvami v začetku leta 1990. Slovenske oblasti – Tomaž Ertl, Milan Kučan, Dušan Šinigoj, Miran Potrč in ostali, ki so bili na ključnih pozicijah – so to vedeli,” je na njihove vloge spomnil Janša.
Če se razorožitev ne bi izvršila v dogovoru z Beogradom, se verjetno tudi ne bi zgodil napad JLA na dan slovenske osamosvojitve.
C. Š.