Ministrica za kulturo naj bi pritiskala na Upravni odbor Prešernovega sklada, da bi na sinočnji proslavi Svetlani Makarovič vročili Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 zavrnila. Poslanec Andrej Hoivik je na ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z domnevnimi pritiski na predsednika in člane Upravnega odbora Prešernovega sklada.
Svetlana Makarovič je sinoči v spremstvu Jaše Jenulla in Borisa A. Novaka nepovabljena prišla na oder ob koncu Prešernove proslave. Ni sicer prišla po vseh štirih, kot je napovedala, da se utegne zgoditi, je pa zrecitirala eno svojih pesmi. Zanimivo je, da je RTV po koncu odjavne špice zaradi izsiljenega nastopa Makarovičeve podaljšala predvajanje. Del Upravnega odbora Prešernovega sklada je ob njenem nastopu na odru protestno zapustil prireditev. Predsednik Upravnega odbora Jožef Muhovič je v izjavi za medije dejal, da je šlo za recitacijo na lastno pobudo, ki je sam ni doživel kot nekaj dobrodošlega, ga pa sama recitacija pesmi ni motila.
Ko se je Makarovičeva letos premislila, da bi pa morda vendarle imela nagrado, ki jo je pred 22 leti zavrnila – menda zato, ker jo je istočasno prejel tudi “far” Marko Ivan Rupnik, ki je po besedah pesnice do nagrade prišel z dvigalom – je ministrica za kulturo Asta Vrečko hitro skočila in prek družbenih omrežij potrdila, da se Makarovičevi Prešernova nagrada lahko izroči. “Na Ministrstvu za kulturo smo v Arhivu Slovenije preverili in ugotovili, da umetnica Svetlana Makarovič nagrade ni prevzela, tako da se ji jo v skladu z zakonom lahko izroči,” je sporočil na Twitterju. Ministrica je istočasno tudi izrazila željo, da bi nagrado Rupnik vrnil sam od sebe, zakon namreč odvzema ne omogoča. Kakor koli, s (ponovno) podelitvijo nagrade Makarovičevi se niso strinjali vsi, predsednica države Nataša Pirc Musar je tako zapisala, da vročitev zavrnjene nagrade na Prešernovi proslavi ne bi bila primerna, ker Makarovičeve pač ni med letošnjimi nagrajenci.
Svetlana Makarovič je za zaključek recitirala pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd, ki se konča “s polnimi usti peska govori, kdor se opravičuje, obžalovanje dejanja ne izbriše” ter požela aplavz.
Nevidna se zdi zla runa
na vodno gladino zarisana,
a to ni več ista voda.— Guy Gadbois – ĐiĐi (@Nacvrckan) February 7, 2023
Na vprašanje o dogovoru za način vrnitve Prešernove nagrade Svetlani Makarovič je Muhovič za STA pojasnil, da je mogoče to razrešiti na dva različna načina. Za razrešitev vprašanja vračanja zavrnjenih nagrad na univerzalni ravni za vse morebitne primere je treba spremeniti zakon o Prešernovi nagradi, druga možnost pa je lex specialis, ki bi bil sprejet samo za en primer, samo za eno osebo. Za katero od teh možnosti se bo upravni odbor z zakonodajalcem dogovoril, pa sam v tem trenutku še ni mogel povedati. Kot je še spomnil, v 68-letnem podeljevanju Prešernovih nagrad noben dosedanji upravni odbor Prešernovega sklada ni bil soočen s take vrste nalogo. V izjavi za STA je izrazil obžalovanje, da so v tej situaciji nekateri mislili, da je mogoče zadevo prekmalu in preveč površno definitivno rešiti. Tudi v tem konkretnem primeru velja, da je kratek čas slab zakonodajalec. Na vprašanje, ali se je soočal s pritiski, da popusti in Svetlani Makarovič podeli nagrado, je v izjavi za medije dejal, da neposrednih pritiskov ni bilo, posrednih pritiskov medijev in prek družbenih medijev pa je bilo veliko.
“Živimo v demokratični državi, tudi Prešernov odbor ima različna mnenja, tudi tako je prav in tako mora biti, konec koncev so odgovorni za najpomembnejše nagrade na področju kulture, morajo izbirati med resno raznovrstnim in izvrstnim kulturnoumetniškim delovanjem umetnikov in umetnic, tako da se mi zdi to povsem normalno,” je ob dejstvu, da je proslavo zapustil del Upravnega odbora Prešernovega sklada, komentirala ministrica za kulturo. “Scenarij, s katerim so izigrali odločitev Odbora Prešernove nagrade, da na podelitvi ne bodo dovolili eskapad Svetlane Pasmater Makarović, je zrasel na zelniku ministrice Aste Vrečko in njene Levice. Tisti na javni hiši RTV, ki jih je “jebeno več”, pa so to še medijsko pokrili,” je odmevalo po družabnih omrežjih, Požareport pa je zapisal, da je zasluga pokončnosti članov upravnega odbora Prešernovega sklada, ki se niso uklonili političnim in spremljajočim medijskim pritiskom, da ta neverjetni teror Svetlane Makarovič in Aste Vrečko na koncu vendarle ni uspel.
“Spoštovana ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, v medijih je moč brati, da v neformalnih pogovorih delate vse, kar je v vaši moči, da bi Svetlani Makarovič izročili Prešernovo nagrado – ki jo je sicer zavrnila pred 23 leti – na nocojšnji proslavi, ki je namenjena letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada. Zato na vas naslavljam pobudo, da v primeru resničnosti navedb medijev nemudoma prenehate s političnimi in drugimi pritiski na neodvisnost predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada in člane odbora,” je poslanec Andrej Hoivik na ministrico za kulturo Asto Vrečko včeraj naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z domnevnimi pritiski na predsednika in člane Upravnega odbora Prešernovega sklada. Da bi se ministrica na očitajoče navedbe o pritiskih kakor koli odzvala, zaenkrat ni opaziti. Je pa za STA povedala, da zakon o Prešernovi nagradi ne predvideva odstavitve upravnega odbora, prav tako niso predvidene nobene sankcije za kakršne koli odločitve upravnega odbora. Tudi v tem primeru bi namreč morali spremeniti zakon o Prešernovi nagradi. Ministrica je sicer že pred časom pripomnila, da bi bilo treba zakon nujno spremeniti.
Sara Bertoncelj