Emmanuel Macron in Michel Barnier sta bila v četrtek v Bruslju, francoski predsednik se je udeležil zasedanja Evropskega sveta, medtem ko se je njegov premier odpravil na vrh Evropske ljudske stranke (EPP). Njuna hkratna prisotnost je redkost: tradicionalno voditelj države ali predsednik vlade ostane v Franciji, drugi pa potuje v tujino – nenapisano pravilo, ki pa je bilo v zadnjih letih kljub temu občasno kršeno. Vsekakor je bil to dogodek, ki so ga pozorno spremljali opazovalci v Bruslju in Parizu.
Po sedmih letih mikroupravljanja se je francoski predsednik Emmanuel Macron prisiljen naučiti, kako deliti oblast, potem ko je imenoval premierja iz druge politične stranke, konservativnega voditelja Michela Barnierja – nova realnost, ki velja tako za notranje kot evropske zadeve.
V četrtek, 17. oktobra, se je predsednik Emmanuel Macron udeležil vrha evropskih nacionalnih voditeljev, medtem ko se je premier Michel Barnier, ki je bil tudi na obisku v belgijski prestolnici, udeležil jutranjega srečanja voditeljev Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je njegova stranka, Les Républicains (LR). Barnier, nekdanji pogajalec EU o brexitu in nekdanji evropski komisar, je splošno priznana oseba v Bruslju, čigar vpliv bi lahko predstavljal grožnjo Macronu, oslabljenemu na evropski ravni, potem ko je izgubil nadzor nad domačim parlamentom.
Nekdanji evropski komisar je resda dolgoletni redni obiskovalec teh srečanj, je pa tokrat prvič sodeloval kot predsednik vlade, in sicer v kontekstu “zahtevnega sodelovanja”, po besedah francoskih medijev, med njim in predsednikom. In to v času, ko je na državnem nivoju zelo zaposlen s proračunskimi razpravami in zelo zapleteno politično situacijo.
EPP veseli, da ima Barnier ponovni vpliv v Franciji, sploh po dolgem času slabih politik. Barnier je novi “predsednik vlade EPP”, je dejal najvišji izvršni direktor evropske stranke in njegovo imenovanje opisal kot “fantastično” po “letih, ko smo bili v zelo težkem položaju [v Franciji].” “S strankarskega vidika je Macron sam in izoliran,” je dodal vodja EPP. “Težki časi zahtevajo sposobne ljudi. Po 12 letih ima Francija spet predsednika vlade z desne sredine. Michel Barnier rešuje, kar se rešiti da. Veliko sreče,” je ob tem na X zapisal predsednik SDS Janez Janša.
Težki časi zahtevajo sposobne ljudi. Po 12 letih ima Francija spet predsednika vlade iz desne sredine. @MichelBarnier rešuje, kar se rešiti da. Veliko sreče. 🇫🇷🇸🇮 pic.twitter.com/T9oXEGv4hh
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 17, 2024
Barnierjeva udeležba na sestankih EPP je “lahko samo prednost za Francijo v času, ko je EPP najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu, Svetu in Komisiji,” je dejal evropski poslanec LR François-Xavier Bellamy. Dejansko konservativce zastopa 11 od 27 voditeljev držav in vlad, ki sedijo za mizo Sveta – glede na bližajoče se volitve pa verjetno še več v prihodnosti, zlasti v Nemčiji, kjer naj bi zmagala Krščansko-demokratska unija (CDU) – kot tudi enako število komisarjev in največje število izvoljenih predstavnikov (188 od 720) v parlamentu s sedežem v Strasbourgu.
Mnenja obeh voditeljev se na splošno ujemata glede ključnih evropskih zadev, vključno z jedrsko energijo, zmanjševanjem birokracije za podjetja in nasprotovanjem trgovinskemu dogovoru med EU in Mercosurjem. Vendar se ne ujemata popolnoma vsaj pri eni zelo pomembni zadevi – migracijah. Barnierjeva nova vlada namerava zatreti priseljevanje v Franciji, tako zakonito kot nezakonito, kot je nakazal novi trdi konservativni notranji minister Bruno Retailleau. Retailleau si je prizadeval za pospešitev izvajanja reforme EU o “paktu o migracijah in azilu” pravil o priseljevanju v bloku in za revizijo bruseljske politike vračanja. Premik nove francoske vlade v desno se zdi bolj usklajen z vseevropskim obratom k zatiranju migracij.
Italija, Danska in Nizozemska so pred vrhom organizirale predsrečanje, na katerem so razpravljale o migracijah s podobno mislečimi voditelji Avstrije, Cipra, Poljske, Češke, Grčije, Madžarske, Malte in Slovaške ter predsednico Evropske komisije, Ursulo von der Leyen. Macron se tako kot nekateri drugi voditelji EU srečanja ni udeležil. Danska socialdemokratska premierka Mette Frederiksen je dejala, da je “res zelo zadovoljna, da se zdaj v Evropi začenjajo pojavljati druge vlade, ki lahko, tako kot mi, vidijo, da ne moremo kar tako nadaljevati.” Nizozemski premier Dick Schoof je opozoril, da je v razpravi o migracijah “drugačno vzdušje v Evropi”. Olaf Scholz je na drugi strani podvomil o zadnjem pritisku na migracije in poudaril, da EU potrebuje “deportacije v skladu z evropskim pravom”.
A.H.