Nekaterim v naši državi se kolca po starih časih, ko se je tistim, ki niso bili všečni ali kritični do oblasti, prepovedalo nastopanje v javnih medijih, da ne bi slučajno kdo pomislil, da nam ne gre tako dobro kot pravi vladajoči režim. Med slednje se uvršča Inštitut 8. marec, katerega predsednica je Nika Kovač. Za inštitut je zelo moteče, da se na javni televiziji, njeno delovanje so sicer prisiljena plačevati vsa slovenska gospodinjstva, daje prostor tem, ki so za slovensko levico nezaželeni – ljubljanskemu svétniku Alešu Primcu, pobudniku upokojenskih protestov Pavlu Ruparju in seveda predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši. Od Goloba sedaj Kovačeva brez dlake na jeziku pričakuje, da naj uredi, da ne bo več prostora za pluralizem.
Inštitut, ki je nekdanjega predsednika vlade po vzoru tedanjih KUL-ovcev obtoževal napadov na medijsko svobodo in novinarje, sedaj javnemu mediju odreka svobodo novinarskega dela. Zapisali so namreč naslednje: “Draga vlada. Eno leto po volitvah smo še vedno priča političnemu prevzemu javne RTV. Eno leto po volitvah še vedno s strahom gledamo poročila in spremljamo lažne novice, izjave, izvzete iz konteksta, in načrtno razdvojevanje ljudi. Draga vlada. Eno leto po volitvah je stanje na RTV vedno hujše. Enourni nekritični intervjuji z Janšo, nereflektirani intervjuji z Ruparjem, Primcem in Možino tlakujejo pot ponovnemu avtoritarizmu, ki ga v naši družbi nočemo.”
Iz zapisa je mogoče razbrati, da si tako imenovani borci proti “sovražnem govoru” nadvse želijo zagotoviti poln prevzem javnega servisa, s tem pa novinarjem odvzeti avtonomijo, koga bodo kot gosta lahko sploh povabili v studio. Nedvomno ni dileme, da ko se povabi goste iz obeh bregov, se s tem zagotovi bolj uravnoteženo poročanje, to pa posledično ljudem tudi omogoči, da si lahko sami ustvarijo sliko okrog aktualnih političnih zadev. Konec koncev pa tudi 5. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija novinarjem javnega servisa nalaga, da morajo pri svojem delu med drugim spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij in spoštovati načelo politične uravnoteženosti. Kot kaže, tega pri 8. marcu preprosto ne razumejo oziroma ne želijo razumeti.
Nika Kovač pravi, da jo prijatelji z Madžarske, iz Belorusije, Rusije in nekaterih delov Amerike nenehno opozarjajo, da izguba javnega in neodvisnega medija predstavlja prvi korak padca demokracije. “Izguba javnega in neodvisnega medija pripelje do ukradenih volitev, vojn in utišanja kritičnih glasov. Javno in neodvisno RTV krvavo potrebujemo. Škoda bo drugače prevelika. Bitka za neodvisno RTV bi morala biti v drugem letu vladanja ena izmed vaših prioritet,” pravi in dodaja, da bo drugače prepozno. Kot lahko vidimo, je Kovačeva Goloba pozvala, da naj pod krinko depolitizacije uredi politizacijo televizije, da bo ta poročala tako, kot je po volji nevladnikom in levemu polu, ki so ga taisti nevladniki pomagali izvoliti.
Strinjamo se lahko nedvomno s tem, da javno in neodvisno RTV Slovenija krvavo potrebujemo. Nikakor pa ne potrebujemo medija po vzoru Belorusije, da bo ta predstavljal piar vladajoče klike. To seveda posledično pomeni, da se ne izpostavlja nepravilnosti zaradi utišanja kritičnih glasov, kar na koncu res lahko pripelje do ukradenih volitev. Ker rejtingi vladajočega Gibanja Svoboda padajo, vedno več pa je nezadovoljnih ljudi nad delom vlade kot celote, ne čudi, da se je frontmanka nevladnikov sedaj oglasila. Ne morejo namreč iti po vzoru iz časa prejšnje vlade kolesarit, saj bi to pomenilo, da bi kolesarili proti svojim.
Urbanija: Mi nismo Belorusija!
“Pa dobro. Partijske diktature je bilo konec 1990. Ta gospa pa bi po partijsko še vedno rada izločala, kdo je lahko na RTV Slovenija in kdo ne,” se je na poziv Kovačeve kritično odzval direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija in dodal, da na RTV lahko nastopa tako Pavle Rupar kot Jaša Jenull, pa tako Robert Golob kot Janez Janša. “In seveda tudi vsi ostali. Vključno z Niko. Mi nismo Belorusija,” je jasen. Odzval pa se je tudi Primc, ki je, kot kaže, marsikomu na račun nasprotovanja širjenja LGBTQ norosti med otroki in gradnji kanala C0 čez pitno vodo trn v peti. “Zelo rad bi imel vsebinske pogovore z Niko Kovač in 8. marcem, vendar si ne upate priti v oddaje. Ob tem, da si ne upate soočiti mnenj in vizij, je grdo nedemokratično pozivati vlado, naj izvaja cenzuro na RTVS, ob tem, da ste vi tam nonstop. Želim si dialoga z vami,” je ta sporočil Kovačevi.
“Inštitut Levice, ki ga je ustanovil minister solidarne prihodnosti Simon Maljevac, javno protestira, ker leto po volitvah politični aktivisti vladnih strank še niso na položajih direktorjev in urednikov “javne” RTV Slovenija. Da to večine novinarjev ne zmoti, je možno samo v Sloveniji,” poudarja dolgoletni novinar in urednik Peter Jančič. Človeka lahko nedvomno zaskrbi ob tako imenovani civilni družbi, ki trdi, da je problematično, ko imamo na javni televiziji intervju z vodjo opozicije. Kaj takega namreč ni predstavljivo v nedemokratičnih državah. Človek bi se mislil, da si civilna družba želi demokracijo. A pri nas je, kot kaže, vse drugače. Ko bo urednikovala NVO ulica, bomo priča stanju, ko bo prepovedan intervju z vodjo opozicije, vodjo protestnikov in desnim mnenjskim voditeljem. Po mnenju političnega analitika Mitje Iršiča bo kot v časih, ko so imeli na RTV direktno linijo do CK ZK za navodila.
Ana Horvat