“Življenja, ki so bila v maminem telesu, so resnična človeška življenja in jih nočemo kar čisto pozabiti in se delati, da niso nikoli obstajala,” je dejala vodja Pohoda za življenje, ki bo potekal v soboto, 7. oktobra, v Ljubljani. Pojasnila je simboliko zastavic, ki so jih nečimrno vandalizirale aktivistke, med katerimi je bila tudi nekdanja članica mladinskega odbora pri predsednici RS Sara Štiglic, in se odzvala na kritike Nike Kovač, ki trdi, da se z zastavicami izvaja “sistematično nasilje”. Urška Cankar Soares meni, da se leve aktivistke dobro zavedajo moči besed in da to zato tudi izkoriščajo.
Potem ko je Nika Kovač izjavila, da so zastavice namenjene spominu na nerojena otroška življenja “sistematično nasilje nad ženskami”, je za nas na njene besede odgovorila oziroma komentirala vodja Pohoda za življenje Urška Cankar Soares, ki meni, da se aktivistke, kot sta Nika Kovač in Sara Štiglic, zavedajo moči besed in želijo s takimi izjavami preusmeriti pozornost na dejansko bistvo zastavic in celotnega Pohoda za življenje, ki pa ni prepoved splava, ampak pomoč ženskam v stiski. V Pohodu za življenje verjamejo, da si vsako človeško življenje zasluži vsaj spomin, da pa so s svojim ravnanjem aktivistke odrekle pravico do žalosti in obžalovanja tudi ženskam, ki so splav preživele in ga obžalujejo.
“Kadarkoli se pojavimo s Pohodom za življenje, nas vedno sprašujejo eno in isto ‘Ste vi za prepoved splava?’” je uvodoma dejala Urška Cankar Soares, ki trdi, da bi nasprotniki Pohoda za življenje čas v medijih, ki je namenjen pohodu, napolnili s tem enim in edinim vprašanjem. “Zakaj? S tem želijo prikazati, da smo mi neki ekstremisti, da smo za prepoved splava in je to edino, kar želimo”, kar pa ni res, pojasnjuje Cankar Soares. “Mi želimo poudariti, da smo ZA ŽIVLJENJE, da smo za to, da se žensko spoštuje in žensko se spoštuje tudi takrat, ko se spoštuje njenega otroka, ker je otrok njen otrok, njena kri, njeno življenje, ki ga nosi v sebi, to je spoštljivo do žensk in tem ženskam v stiski želimo pomagati,” je dejala. Sama se sicer strinja, da bi prepoved splava rešilo veliko življenj, se pa zaveda, da govoriti o prepovedi splava na tej točki nima smisla in dodaja, da menjava zakonov ni kar tako enostavna. “To je brezpredmetna debata,” pravi.
Naš namen je pomoč ženskam v stiski in ne prepoved pravice do splava, kot to želijo prikazati
“Kar lahko naredimo zdaj, je, da ozaveščamo, kot smo tukaj s temi zastavicami, da prikažemo, da so ta življenja, ki so bila v maminem telesu resnična človeška življenja in jih nočemo kar čisto pozabiti in se delati, da niso nikoli obstajala,” saj kot pojasnjuje “verjamejo, da si vsak človek zasluži vsaj spoštljiv spomin, grob, česar pa nerojeni otroci nikoli niso imeli”. Dodaja še, da je bil njihov namen z zastavicami vizualno prikazati, koliko slovenskih otrok izgubimo v enem letu, saj se marsikdo dejanskih številk ne zaveda niti si jih ne predstavlja.
Okrog 4000 slovenskih otrok na leto se ne rodi
“11 otrok na dan, se pravi pol šolskega razreda, torej 190 šolskih razredov na leto, če računamo v povprečju, kar je okrog 3800 splavov na leto. To smo želeli na vizualen način predstaviti,” je Cankar Soaresova podala grozljivo visoke številke. V nadaljevanju je pojasnila, da so se z zastavicami želeli pokloniti tem življenjem in poslati vizualno sporočilo, ki je veliko bolj zgovorno kot pa neki napis.
Nika Kovač in ostali se zavedajo moči besed, zato z njimi operirajo
Cankar Soaresova na trditve Nike Kovač, ki trdi, da so “zastavice sistematično nasilje nad ženskami”, odgovarja, da se ona in tisti, ki to trdijo, zelo dobro zavedajo moči besed in to izkoriščajo. “Moč besed je eno veliko orodje, če meni nekdo očita, da sem proti pravicam, če se mi zdi, da ni prav, da otroka spraviš do smrti s tabletko ali z izsesavanjem z neko aparaturo, kdo je tukaj potem proti pravicam?” Meni, da ljudje o tem ne želijo niti razmišljati, ker je to pretežko. “Otročku prekiniti dotok hranil, to je nehumano, tega še psu ne bi naredili, pa delamo lastni vrsti,” je bila ostra vodja Pohoda za življenja.
Absolutno se ne strinja s tem, da so zastavice kakršno koli nasilje, saj nihče ne želi biti označen kot nasilnik, in meni, da je njihova izbira besed “močna, česar se oni zavedajo in zato z njimi operirajo”. Dodaja, da “se ne bodo ujeli na njihove limanice. Mi vemo, da je otrok človek, ki si zasluži spomin, ne glede na to, kako se mama po tem počuti”.
Z uničenjem zastavic kratijo pravico do obžalovanja ženskam, ki so preživele splav
Po tem dogodku, ko so mlade aktivistke populile simbolične zastavice na Kongresnem trgu, so se vodji Pohoda za življenje oglasile tudi nekatere ženske, ki so to težko izkušnjo s splavom prestale, pri čemer je Cankar Soaresova izpostavila eno od sporočil, ki ga objavljamo v celoti: “Pozdravljena! Verjetno sem zelo pozna za letošnji ljubljanski pohod … ampak spremljam v medijih tole dogajanje in me zelo jezi. Ali lahko pomagam s kako izjavo, karkoli …? Želela bi povedati, da so ženske, ki žalujejo in obžalujejo splav, tiste, ki so UTIŠANE. Da je bilo to dejanje ne samo skrunitev simbolnih grobov, ker pravih ti otroci nikoli niso imeli temveč tudi zavržba, zanikanje vseh bolečin, ki jih splav povzroči ženskam, družinam, širše družbi. Da nas je ogromno žensk, ki splav obžalujemo in ne bomo več tiho!”
Zaveda se, da je vsaka zgodba osebna zgodba, težka zgodba, da jim je jasno, da gre za občutljive teme, da pa to ne more biti razlog, da se pomembnim vprašanjem v naši družbi potem kar sistematično izognemo. Vodja Pohoda za življenje je prepričana, da se ženske po taki izkušnji s tem morajo soočiti, da bi prišle do miru s tem nemirom in travmo. Navsezadnje gre za travmatično izkušnjo, “ne zato, ker jaz tako pravim, da so te ženske naredile nekaj narobe, ampak je travma že sam dogodek, ki se je zgodil v njenem telesu, saj je nenaravno, da mati svojemu otroku odreče življenje,” je dejala.
“Splav je z razlogom najtežja stvar v življenju žensk in če mi opozarjamo na to, da to ni prav, imamo do tega pravico, četudi temu Nika Kovač pravi “nasilje”, to je naša državljanska pravica, da pokažemo na stvari, s katerimi se ne strinjamo,” je bila jasna.
Pohod za življenje bo letos ponovno potekal v Ljubljani, pod geslom ŽIVLJENJE JE ZAKON. Vabljeni 7. oktobra ob 9.30 na Prešernov trg.
Tanja Brkić