Dosedanja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo, kot kaže, še naprej vodila Evropsko komisijo. Zaokrožila je namreč vest o tem, da so uspeli pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) doseči dogovor. Antonio Costa iz vrst socialistov naj bi postal predsednik Evropskega sveta.
Neformalni dogovor o razdelitvi vodilnih položajev v evropskih institucijah po nedavnih volitvah naj bi dosegli po dva voditelja iz vrst EPP, S&D in Renew, poroča STA. Na podlagi tega se dosedanji predsednici Evropske komisije obeta vnovični mandat na čelu komisije. Najprej mora biti omenjeni dogovor sprejet s strani Evropskega sveta, nato pa bodo o imenovanju odločali poslanci Evropskega parlamenta. Za vodenje Evropske komisije v prihodnje bo Ursula von der Leyen potrebovala podporo vsaj 361 poslancev.
Vodja nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) Friedrich Merz je potrdil, da je bil sprejet dogovor o dodelitvi vnovičnega mandata von der Leynovi. “Predsedniki vlad in držav so se davi na videokonferenčnem srečanju strinjali, da Ursulo von der Leyen predlagajo za drugi mandat,” je namreč izpostavil. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je Merz odločitev označil za dobro.
Po neuradnih informacijah je v dogovoru napisano, da bo predsednik Evropskega sveta postal socialist in nekdanji premier Portugalske Antonio Costa. Slednji za nastop dve leti in pol dolgega mandata potrebuje podporo kvalificirane večine voditeljev držav članic EU. To v praksi pomeni, da mu mora podporo izraziti vsaj 15 držav, v katerih živi vsaj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU. Ni pa še povsem razjasnjeno, kdo bo zasedel mesto visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU. Položaj naj bi se obetal estonski premierki Kaji Kallas, ki prihaja iz družine evropskih liberalcev. Aktualna predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola iz vrst EPP naj bi še naprej vodila Evropski parlament. Evropski poslanci so sicer tisti, ki izbirajo predsednika oziroma predsednico parlamenta.
Pred četrtkovim vrhom bo von der Leynova govorila z Melonijevo
Pred začetkom vrha EU, v četrtek zjutraj, naj bi se vnovič sestali pogajalci EPP, S&D in Renew. Von der Leynova naj bi pred tem govorila tudi z italijansko premierko Giorgio Meloni. Slednja namreč vodi stranko Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki bo v prihodnjem sklicu parlamenta najverjetneje imela tretjo največjo politično skupino. ECR oziroma Melonijeva v omenjenih pogovorih nista sodelovala. Italijanska tiskovna agencija Ansa poroča, da se bo dosedanja predsednica Evropske komisije neposredno pogajala z italijansko predsednico vlade o tem, “kateri položaj bo njeni državi pripadal v prihodnji Evropski komisiji”. Aktualni minister za evropske zadeve in kohezijo Raffaele Fitto iz stranke Bratje Italije naj bi predstavljal njenega kandidata. Kot se poroča, naj bi se Melonijeva prizadevala, da pride do vidnejšega mesta, morda tudi do podpredsedniškega položaja v komisiji.
Do dogovora EPP s socialisti in liberalci je kritičen madžarski premier Viktor Orban, ki na ravni EU ni del nobene od političnih družin. Dogovor je po njegovo v nasprotju z vsem tistim, “na čemer temelji EU”. “Namesto vključevanja seje delitve,” je poudaril na družabnem omrežju X. Kot kaže, je pred četrtkovim začetkom dvodnevnega vrha EU uspelo trem političnim družinam le doseči dogovor o razdelitvi najvišjih položajev v evropskih institucijah. Povsem mogoče je sicer, da še pride do kakšnega presenečenja.
Glede na to, da je znano, da je dogovarjanje o mestu predsednice oziroma predsednika Evropske komisije potekalo med pogajalci EPP, S&D in Renew, se pri marsikomu na tem mestu poraja vprašanje, če je von der Leynova sklenila skriti dogovor z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) oziroma z italijansko premierko Meloni. Konec koncev je vendarle znano, da Italija velja za pomembno državo članico EU in da pomembnih odločitev brez Italije preprosto ni. Prav tako pa Melonijeva in von der Leynova veljata za zaveznici. Povsem možno je tako, da je do nekakšnega dogovora prišlo v primeru, če se bo Melonijevi zagotovilo, da Italija dobi eno od vidnih mest v institucijah.
Ž. N.