Na plano prihajajo informacije o tem, da je v odtekanje informacij v slovensko izpostavo kavaškega klana vpletena uslužbenka specializiranega državnega tožilstva. Po navedbah policije je osumljena, da je izdajala tajne podatke, pri tem pa naj bi sodelovala s tremi osebami z območja Ljubljane. Te naj bi podatke posredovale članom kriminalne družbe, ki jih preiskuje kriminalistična policija. Povezave tožilstva s kriminalnim podzemljem pa odpirajo drugo vprašanje – koliko tožilcev je povezanih s slovensko globoko državo, oziroma “Kučanovim klanom”, kot ga je izvirno poimenoval legendarni Danilo Slivnik?
Z Generalne policijske uprave (GPU) so na današnji novinarski konferenci pojasnili ugotovitve, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) maja v okviru kriminalistične preiskave, ki se je nanašala na kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, zoper člane mednarodno organizirane kriminalne združbe izvedel več hišnih preiskav in zoper njih podal kazenske ovadbe. Ob tem je bil zaznan sum, da so imeli določeni člani podatke o načrtovanih aktivnostih kriminalistične policije.
Ti sumi so se julija potrdili. SDT je julija na upravo kriminalistične policije na GPU podalo naznanilo suma kaznivega dejanja zoper osebo, zaposleno na SDT, ki naj bi izdajala tajne podatke. S kriminalistično preiskavo so potem utemeljili sum, da je uslužbenka letos in lani izvršila več istovrstnih kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.
Informacije so odtekale iz tožilstva h kriminalcem
Kot so povedali na GPU, je imela ta oseba pri svojem delu dostop do dokumentov z najbolj občutljivimi in tajnimi podatki o aktualnih kriminalističnih preiskavah oz. predkazenskih postopkih, ki so jih usmerjali državni tožilci s SDT. Vsebino dokumentov je fotografirala in jih posredovala osebam, ki do teh podatkov niso bile upravičene. Sodelovala je s tremi osebami z območja Ljubljane. Te so podatke posredovale članom kriminalne združbe, ki jih je in jih še preiskuje kriminalistična policija. Kriminalistična policija je v torek odvzela prostost štirim osumljenim osebam. Izvedene so bile hišne preiskave na naslovih njihovega bivanja in v prostorih SDT. Pri tem so zasegli predmete, pomembne za kazenski postopek, denimo listine in elektronske naprave, pri enem od osumljenih pa je bilo pri hišni preiskavi zaseženih približno pet kilogramov konoplje in pištola znamke Beretta. V roku 48 ur od odvzema prostosti bo osumljenka s SDT s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ostalim trem osumljenim pa je bilo pridržanje odpravljeno.
Slovenska izpostava kavaškega klana je po navedbah specializiranega državnega tožilstva in policije delovala od leta 2018. Ta je imela trdne povezave v Španiji, Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Italiji, na Hrvaškem in Nizozemskem. Kot je zatrdil pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) Matjaž Jerkič, je zanje značilna hierarhična in natančno urejena organizacijska struktura, vsak pripadnik pa je imel točno določene naloge in pristojnosti. Tri leta naj bi tedensko iz Nizozemske in Španije prepeljali več kilogramov najrazličnejših drog (predvsem kokaina, heroina, hašiša in konoplje). S tem naj bi osumljeni protipravno pridobili vsaj dva milijona evrov.
Priča je razkrila vrsto informacij v zvezi z delovanjem kriminalne združbe
Tožilec Jože Levašič je po navedbah Večera v zadevi kavaški klan spisal kar 490 strani dolgo obtožnico. Do vsega skupaj so se dokopali na podlagi pričanja enega izmed moških, ki zaradi svoje pomoči policije ni med obtoženimi. Slednji je pridobil novo identiteto in bo v sojenju nastopil kot priča. Ta je policiji razjasnil, na kakšen način deluje kriminalna združba, ki izvira iz Črne gore, in posredoval dokazno gradivo, ki priča o poslih združbe z drogo. Za samo sodelovanje se je odločil po posvetu s svojo odvetnico in potem, ko je bil deležen zahtev, naj organizira in izvede umore. Preiskovalcem je ovaduh izdal, da eden izmed obtoženih pozna nekoga na NPU, ki z njim deli zaupne informacije glede policijskih preiskav. Na podlagi tega naj bi Kadivec in Arapovič zbežala v tujino in se s tem izognila prijetju. Večer poroča, da naj bi eden izmed obtoženih prav tako potrdil uhajanje zaupnih informacij iz NPU. V povezavi s tem na NPU poteka notranjevarnostni postopek, ki pa še ni zaključen.
Koliko tožilcev sodeluje s slovenskim podzemljem?
Primer tajnice s Specializiranega državnega tožilstva pa odpira tudi drugo vprašanje – koliko tožilcev tajno sodeluje s slovenskim kriminalnim podzemljem, s tako imenovanim Kučanovim klanom? Kot je znano, se vidni pripadniki tranzicijske levice vedno izognejo sodnemu pregonu, velikokrat tudi zaradi napak tožilstva. Najbolj kričeč primer je ljubljanski župan in Kučanov osebni prijatelj Zoran Janković, ki ga (načrtno?) neuspešno preganja tožilka Blanka Žgajnar. Spomnimo tudi na številne in vse pogostejše primere groženj s smrtjo pripadnikom aktualne vlade. Teh tožilstvo enostavno ne jemlje resno ter tako dopušča, da se nasilje nadaljuje in stopnjuje. Vsi primeri torej nakazujejo, da je tožilstvo ugrabljeno in podrejeno neformalnim mrežam.
Nina Žoher